Svet ministrov za zunanje zadeve Organizacije islamskega sodelovanja (OIC) je na izrednem zasedanju v Džedi v Savdski Arabiji ostro obsodil izraelsko priznanje neodvisnosti Somalilanda, kar je označil za neposredno kršitev suverenosti in ozemeljske celovitosti Somalije. Generalni sekretar OIC Hissein Brahim Taha je poudaril, da države članice trdno podpirajo Mogadiš pri ohranjanju enotnosti države, medtem ko je palestinska delegacija skupaj s preostalimi članicami zavrnila izraelsko vmešavanje v notranje zadeve afriške države. Somalski zunanji minister Abdisalam Abdi Ali je v svojem nagovoru opozoril, da somalska vlada in ljudstvo pozorno spremljata odločitve organizacije v luči teh novih varnostnih in diplomatskih izzivov. Izredni sestanek je bil sklican kot odgovor na stopnjevanje napetosti v regiji Afriškega roga, ki so se dodatno zaostrile po izraelskih diplomatskih potezah v odcepljeni regiji Somaliland. Udeleženci zasedanja so v sklepni izjavi poudarili, da vsakršno priznavanje separatističnih entitet brez soglasja zvezne vlade v Mogadišu predstavlja nevarno kršitev mednarodnega prava in listine OIC. Izrael so pozvali k takojšnji prekinitvi vseh dejanj, ki spodkopavajo stabilnost Somalije. Diplomatski spor ima širše posledice za islamski svet in stabilnost v vzhodni Afriki, saj se Somalija že dlje časa trudi uveljaviti nadzor nad celotnim svojim ozemljem. Podpora OIC, ki združuje 57 držav, predstavlja pomembno diplomatsko zmago za somalsko vlado in hkrati krepi mednarodno izolacijo izraelske politike v regiji. Razmere ostajajo napete, saj Mogadiš napoveduje dodatne ukrepe za zaščito svojih meja in suverenosti.

Župan New Yorka Zohran Mamdani je v petek obsodil uporabo pro-hamasovskih gesel med protesti, ki so potekali pred sinagogo v Queensu. Protestniki iz vrst gibanja Palestinian Assembly for Liberation so v četrtek zvečer izrazili nasprotovanje dogodku, ki so ga označili za »prodajo ukradene zemlje«, medtem ko se je pred sinagogo Young Israel of Kew Gardens Hills zbrala tudi skupina protiprotestnikov s propalestinskimi in nekaterimi skrajno desnimi simboli. Kljub začetnemu molku, ki je sprožil kritike s strani drugih mestnih zakonodajalcev, je Mamdani kasneje v izjavi za javnost Hamas označil za teroristično organizacijo. S tem je poskušal umiriti napetosti, ki so nastale ob njegovem prvem večjem preizkusu na področju javnega reda in miru po nastopu županske funkcije. Dogodek je izpostavil globoke delitve v mestu glede vprašanj na Bližnjem vzhodu. Lokalna policija je nadzorovala oba tabora, da bi preprečila neposredno nasilje, vendar so incidenti pred verskimi objekti v New Yorku povzročili zaskrbljenost glede varnosti judovske skupnosti. Številni mestni politiki so se odzvali hitreje od župana in ostro obsodili izbiro lokacije protesta, saj menijo, da so verski objekti neprimerni za tovrstne politične obračune.

V Mogadišu so potekali protesti, ki so jih vodili verski voditelji, proti domnevnemu izraelskemu vmešavanju in grožnjam somalijski nacionalni enotnosti. Protestniki so mahali s somalijskimi zastavami in skandirali domoljubne pesmi.

Saudska Arabija je obtožila Združene arabske emirate, da so tihotapili voditelja separatističnega Južnega prehodnega sveta (STC) Aidarousa al-Zubaidija iz Jemna v Abu Dabi. Al-Zubaidi, ki je bil obtožen izdaje, naj bi z letalom iz Mogadiša prispel v ZAE, potem ko je prek Somalilanda pobegnil iz Jemna.

V Mogadišu, glavnem mestu Somalije, so se zbrali protestniki in protestirali proti priznanju samooklicane Republike Somaliland s strani Izraela. Protesti so potekali na Trgu Taleh.

Somalsko ministrstvo za zunanje zadeve in mednarodno sodelovanje je ostro obsodilo nenapovedan in nepooblaščen obisk izraelskega zunanjega ministra Gideona Saara v mestu Hargeisa. Mogadiš poudarja, da je Hargeisa, ki sicer deluje kot prestolnica samooklicane republike Somaliland, neločljiv del suverenega ozemlja Zvezne republike Somalije. Po navedbah somalskih oblasti takšno dejanje pomeni resno kršitev njihove suverenosti in ozemljske celovitosti. Somalska diplomacija je v uradni izjavi poudarila, da je kakršno koli uradno sodelovanje s tujimi predstavniki brez soglasja osrednje vlade nezakonito in nično. Ob tem so pozvali mednarodne organizacije, vključno z Združenimi narodi in Afriško unijo, naj podprejo ozemeljsko celovitost države. Incident dodatno zaostruje diplomatske odnose v regiji Afriškega roga, kjer Somalija vztrajno zavrača prizadevanja Somalilanda po mednarodnem priznanju neodvisnosti.

Zvezno ministrstvo za zunanje zadeve in mednarodno sodelovanje Somalije je 6. januarja 2026 izdalo uradno izjavo, v kateri je ostro obsodilo nenaden obisk izraelskega zunanjega ministra v Hargejsi, glavnem mestu samooklicane republike Somaliland. Somalske oblasti so dogodek označile za nezaslišan poseg v svojo suverenost in ozemeljsko celovitost, saj Mogadiš Somaliland še vedno obravnava kot neločljiv del svojega ozemlja. Napetosti so se okrepile zaradi diplomatske teže obiska, ki po mnenju somalske vlade krši mednarodne protokole in destabilizira regijo Afriškega roga. Vlada v Mogadišu vztraja, da nobena tuja sila nima pravice vzpostavljati diplomatskih stikov z regijo Somaliland brez izrecnega dovoljenja zvezne vlade. Incident predstavlja novo zaostritev v prizadevanjih Somalilanda po mednarodnem priznanju, ki mu somalska stran vztrajno nasprotuje.

Afriška unija je pozvala Izrael k takojšnjemu preklicu priznanja Somalilanda. Ta poziv sledi obisku izraelskega zunanjega ministra Gideona Saarja v Somalilandu, ki ga je Somalija obsodila kot nedovoljen vdor. Afriška unija je izrazila močno obsodbo izraelskega priznanja Somalilanda.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

Sin Nicolása Madura je pozval Venezuelce k protestom za očetovo izpustitev. V Houstonu so potekala praznovanja in protesti po ameriški operaciji v Venezueli, medtem ko so se v New Yorku spopadli protestniki za in proti Maduru. Trgi se na aretacijo Madura niso bistveno odzvali, razen skoka cen zlata.

Območje Gaze je v leto 2026 vstopilo z novimi civilnimi žrtvami in nadaljevanjem izraelskih vojaških operacij, ki kršijo veljavni dogovor o prekinitvi ognja. V zadnjih dneh je bilo ubitih več oseb, med njimi 11-letna deklica in 15-letna Sarah Saada, medtem ko je petletni otrok v begunskem taborišču umrl zaradi podhladitve. Po podatkih z terena je od oktobra lani v kršitvah premirja življenje izgubilo že 416 ljudi, medtem ko se humanitarne razmere zaradi zime in močnih vetrov drastično slabšajo. Hkrati so se pojavile nove geopolitične napetosti v Afriki. Somalski predsednik Hassan Sheikh Mohamud trdi, da je Izrael ponudil priznanje samooklicani republiki Somaliland v zameno za naselitev palestinskih beguncev na njenem ozemlju. Po navedbah somalske obveščevalne službe naj bi dogovor vključeval tudi izgradnjo izraelskega vojaškega oporišča v Adenskem zalivu. Somalija je to potezo označila za destabilizacijsko, jemensko gibanje Ansarallah pa je že napovedalo, da bo morebitno izraelsko prisotnost v regiji obravnavalo kot legitimno vojaško tarčo.

Zunanje ministrstvo republike Somaliland je uradno zavrnilo navedbe o vzpostavitvi izraelskih vojaških oporišč na svojem ozemlju in načrtih za preselitev palestinskih beguncev iz Gaze. Do zanikanja prihaja po tem, ko je Somalija obtožila odcepljeno regijo, da je sprejela tovrstne pogoje v zameno za diplomatsko priznanje s strani Izraela. V izjavi za javnost so oblasti v Somalilendu poudarili, da so trditve o vojaškem sodelovanju in naselitvi razseljenih oseb neresnične. Napetosti v Afriškem rogu so se stopnjevale po nedavni odločitvi Izraela, da kot prva država prizna neodvisnost Somalilanda, kar je sprožilo ostre odzive tako v Mogadišu kot v mednarodni skupnosti. Somalijski predsednik vztraja pri trditvi, da je dogovor vključeval strateške koncesije, ki bi Izraelu omogočile vojaško prisotnost v regiji. Oblasti v Somalilendu pa si s tovrstnimi zanikanji prizadevajo ublažiti mednarodne pritiske in kritike Varnostnega sveta ZN, ki je obsodil diplomatsko potezo Izraela.

Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je izrazil globoko zaskrbljenost zaradi izraelske odločitve o prekinitvi delovanja več mednarodnih nevladnih organizacij v Palestini, ter pozval Izrael, naj to prepoved prekliče. Organizacija Zdravniki brez meja je opozorila, da bo morala marca končati svoje delovanje v Gazi, če Izrael ne bo spremenil svoje odločitve. Novi izraelski predpisi za humanitarne organizacije so bili kritizirani kot samovoljni in škodljivi za Palestince, ki potrebujejo pomoč. Predsednik Somalije Hassan Sheikh Mohamud je trdil, da je Somaliland sprejel palestinsko preselitev v zameno za priznanje Izraela.

Somalijski predsednik Hassan Sheikh Mohamud je v pogovoru za televizijo Al Jazeera izrazil ostro nasprotovanje domnevnemu dogovoru med odcepljeno regijo Somaliland in Izraelom. Po poročanju tujih medijev naj bi Somaliland v zameno za mednarodno priznanje s strani Izraela privolil v naselitev palestinskih beguncev iz Gaze, pristop k Abrahamovim sporazumom ter vzpostavitev izraelskega vojaškega oporišča ob Adenskem zalivu. Mohamud je potezo Izraela označila za nepričakovano in nenavadno ter opozoril na resne posledice za palestinsko vprašanje. Napetosti v Afriškem rogu so se stopnjevale po poročilih, da naj bi severna regija Somalije postala strateško oporišče za izraelske sile. Somalijska vlada v Mogadišu takšne dogovore zavrača kot kršitev svoje suverenosti in ozemeljske celovitosti. Hkrati so se pojavile navedbe, da je načrtovana preselitev Palestincev del širšega izraelskega načrta za reorganizacijo regije, kar je sprožilo odzive ne le v Afriki, temveč tudi v širši mednarodni skupnosti in med regionalnimi milicami.

Somaliland je zanikal obtožbe somalijskega predsednika, da bi v zameno za izraelsko priznanje gostil izraelske vojaške baze ali naselil Palestince iz Gaze. Somalilandski predsednik Abdirahman Mohamed Abdullahi Cirro je napovedal, da bo več držav kmalu priznalo Somaliland in da bo kmalu obiskal Izrael.

Poleg prepovedi delovanja več desetim humanitarnim organizacijam v Gazi zaradi neizpolnjevanja zahtev glede razkritja podatkov o zaposlenih, je Izrael zaostroval vojno za preživetje s prekinitvijo pomoči. Minister za diasporo je organizacije obtožil 'izkoriščanja' humanitarnih okvirov za 'terorizem'. Predsednik Somalije je trdil, da je Somaliland sprejel palestinsko preselitev v zameno za priznanje Izraela.

Somalijski predsednik Hassan Sheikh Mohamud je v pogovoru za televizijo Al Jazeera izjavil, da Izrael poskuša izvoziti krizo iz Gaze na območje Afriškega roga. Po njegovih besedah so oblasti v odcepljeni regiji Somaliland sprejele tri ključne pogoje Izraela v zameno za uradno priznanje neodvisnosti. Ti pogoji naj bi vključevali prisilno naselitev palestinskih beguncev, vzpostavitev izraelskega vojaškega oporišča na strateški lokaciji ter pridružitev Somalilanda k Abrahamovim sporazumom za normalizacijo odnosov. Predsednik Mohamud je poudaril, da Izrael s temi potezami zasleduje predvsem nadzor nad ključnimi morskimi potmi v Rdečem morju. Somalijska vlada to razume kot neposreden napad na svojo suverenost in ozemeljsko celovitost, saj Izrael z morebitnim priznanjem Somalilanda legalizira procese, ki so se prej odvijali v tajnosti. Dogajanje dodatno stopnjuje napetosti v regiji, ki je že tako destabilizirana zaradi sporov glede morskih meja in vpliva tujih sil.

Kitajska vlada je izrazila resno zaskrbljenost nad nedavnimi diplomatskimi in strateškimi potezami Izraela v avtonomnih regijah Somaliland in Tajvan. Po poročanju evropskega raziskovalnega inštituta Peking te dejavnosti razume kot neposredno grožnjo svojim strateškim interesom, zlasti v okviru pobude »En pas, ena cesta«. Kitajska stran ocenjuje, da bi izraelsko priznavanje ali krepitev vezi s temi regijami lahko destabilizirala dolgoročne načrte za gospodarsko povezovanje in vplivala na vprašanje suverenosti, ki ga Peking zagovarja v primeru Tajvana. Analitiki opozarjajo, da bi morebitno uradno priznanje Somalilanda s strani Izraela ustvarilo nevaren precedens, ki bi mu lahko sledile tudi druge države, kar bi dodatno zapletlo geopolitično sliko na Afriškem rogu. Kitajska, ki vlaga milijarde v infrastrukturo v tej regiji, vidi takšne premike kot poskus spodkopavanja njenega naraščajočega vpliva v Afriki in Aziji. Izrael se na te navedbe še ni uradno odzval, vendar njegovo delovanje v teh regijah sproža vprašanja o prihodnjih odnosih med Pekingom in Tel Avivom.

Izrael je nadaljeval z zaostrovanjem blokade Gaze z ustavitvijo pomoči, s čimer je po mnenju nekaterih stopnjeval vojno proti preživetju. Diaspora minister je obtožil humanitarne organizacije, da izkoriščajo humanitarne okvire za terorizem. Poleg tega je somalijski predsednik zatrdil, da je Somaliland sprejel palestinsko preselitev v zameno za priznanje Izraela.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je med srečanjem s somalijskim kolegom Hassanom Sheikhom Mohamudom v Istanbulu ostro obsodil odločitev Izraela o priznanju neodvisnosti Somalilanda. Erdogan je potezo označil za nelegitimno in nesprejemljivo ter opozoril, da takšno dejanje ogroža stabilnost na celotnem Afriškem rogu. Poudaril je zavezanost Turčije k ohranjanju ozemeljske celovitosti in suverenosti Somalije, pri čemer je izraelsko vmešavanje označil za kršitev mednarodnih norm. Ob robu diplomatskih pogovorov je Erdogan napovedal tudi ambiciozen načrt za vzpostavitev turškega vesoljskega izstrelišča na ozemlju Somalije. Projekt temelji na nedavno podpisanih sporazumih o poglobitvi obrambnega in tehnološkega sodelovanja med državama. Ankara s tem korakom utrjuje svojo strateško prisotnost v regiji, kjer že vrsto let deluje kot ključna zaveznica centralne somalijske vlade v Mogadišu, hkrati pa širi svoj vpliv na področje vesoljske tehnologije.

Somalijski predsednik Hassan Sheikh Mohamud je opozoril Izrael pred prisotnostjo v Somalilandu in ga obtožil, da namerava prisilno preseliti Palestince v to odcepljeno regijo. Predsednik je tudi dejal, da Izrael izvaja tajne obiske v Somalilandu. Po poročilih naj bi Somaliland v zameno za priznanje s strani Izraela privolil v sprejem razseljenih prebivalcev Gaze.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je ostro obsodil priznanje Somalilanda s strani Izraela, označil ga je za nezakonito dejanje in kršitev mednarodnega prava. Somalijski predsednik Hasan Šeik Mohamud se je strinjal z Erdoganom in potezo Izraela označil za 'nezakonito agresijo'.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je med srečanjem s somalijskim kolegom Hasanom Šejkom Mohamudom v Carigradu ostro obsodil odločitev Izraela o priznanju neodvisnosti Somalilanda. Erdogan je potezo označil za nezakonito in nesprejemljivo ter opozoril, da bi takšno dejanje lahko resno destabiliziralo širšo regijo Afriškega roga. Poudaril je pomen ohranjanja ozemeljske celovitosti in enotnosti Somalije, ki Somaliland obravnava kot del svojega ozemlja. Ob robu diplomatskih pogovorov je turški predsednik napovedal tudi okrepitev gospodarskega in energetskega sodelovanja med Ankaro in Mogadišem. Turčija načrtuje, da bo leta 2026 začela izvajati naftne in plinske vrtine v morju ob somalijski obali. Ta poteza utrjuje turški vpliv v strateško pomembnem delu Indijskega oceana, kjer Ankara že vrsto let deluje kot ključna zaveznica somalijskih oblasti pri izgradnji državne infrastrukture in varnostnih sil.

Izraelska vlada je v petek uradno priznala Somaliland kot neodvisno državo, s čimer je Izrael postal prva suverena država na svetu, ki je podprla neodvisnost te samooklicane republike. Odločitev je v Mogadišu in drugih delih Somalije sprožila val ogorčenja, kjer se je na ulicah zbralo več tisoč protestnikov, ki nasprotujejo kršitvi ozemeljske celovitosti svoje države. Somaliland je neodvisnost od Somalije enostransko razglasil že leta 1991, vendar je bil do zdaj v popolni mednarodni politični izolaciji. Izraelske oblasti so svojo odločitev branile s primerjavo z mednarodnim priznanjem palestinske države s strani številnih drugih držav. Premier Benjamin Netanjahu je poudaril, da gre za suvereno odločitev Izraela, kljub temu pa so se na to dejanje že odzvale številne afriške države z neodobravanjem. Dogodek bi lahko povzročil dolgoročne diplomatske pretrese v regiji Afriškega roga in spremenil geopolitična zavezništva na celini. Somalija to dejanje razume kot neposreden napad na svojo suverenost, medtem ko Somaliland upa na gospodarski in politični preboj iz dolgoletne izolacije.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je v Istanbulu ostro obsodil odločitev Izraela o uradnem priznanju samooklicane Republike Somaliland. Po srečanju s somalijskim predsednikom Hassanom Sheikhom Mohamudom je Erdogan dejanje označil za nezakonit in nesprejemljiv korak, ki po njegovem mnenju ogroža stabilnost Afriškega roga. Turški voditelj je Izrael obtožil, da poskuša v regijo vnesti destabilizacijo, medtem ko Turčija krepi svoje strateške vezi z osrednjo vlado v Mogadišu. Ob robu političnih kritik je Erdogan napovedal tudi poglobitev gospodarskega sodelovanja s Somalijo, predvsem na področju energetike. Turčija načrtuje, da bo leta 2026 v skladu z bilateralnim dogovorom začela vrtanje za pridobivanje energije v somalijskih teritorialnih vodah. V ta namen bo turška flota okrepljena z dvema novima ladjama za raziskovalno vrtanje, kar potrjuje dolgoročno prisotnost Ankare v tem delu Afrike in njen vpliv na regionalno geopolitiko.

Izrael je 26. decembra 2025 postal prva država na svetu, ki je uradno priznala Somaliland kot neodvisno in suvereno državo. Odločitev je v regiji sprožila ostre odzive, zlasti s strani somalijskega predsednika, ki je izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja obtožil, da poskuša konflikte z Bližnjega vzhoda prenesti na afriški rog. Somalija to dejanje razume kot neposreden poseg v svojo ozemeljsko celovitost, saj Somaliland od leta 1991 sicer deluje avtonomno, a do sedaj ni imel mednarodnega priznanja. Analitiki opozarjajo, da bi izraelsko priznanje lahko postalo "Pirova zmaga" za Somaliland, saj se je večina afriških držav odzvala z neodobravanjem. Izraelska poteza se časovno prekriva z napovedmi o trajni vojaški prisotnosti Izraela v Gazi in širitvi naselbin na Zahodnem bregu, kar dodatno zaostruje odnose z muslimanskimi državami. Diplomatska izolacija Somalije v tem primeru povečuje tveganje za nove regionalne nestabilnosti.

Izrael je 26. decembra 2025 kot prva država na svetu uradno priznal Somaliland kot neodvisno in suvereno državo. Ta poteza vlade premierja Benjamina Netanjahuja je sprožila val mednarodnih obsodb, zlasti v islamskem svetu, Afriki, na Kitajskem in v Evropski uniji. Arabska liga, ki vključuje 22 držav, je odločitev označila za napad na regionalno varnost in napovedala povračilne ukrepe proti Izraelu, vključno s pravnimi, gospodarskimi in diplomatskimi sankcijami. Zvezna vlada Somalije, katere del je Somaliland po mednarodnem pravu še vedno, je sporočila, da je priznanje brez pravne veljave in pomeni poseg v njihovo ozemeljsko celovitost. Somaliland se je od Somalije enostransko odcepil leta 1991 in od takrat deluje kot de facto neodvisna država z lastno valuto, vojsko in demokratičnim sistemom upravljanja, vendar do sedaj ni prejel mednarodnega priznanja. Izraelska odločitev je presenetila tudi administracijo novoizvoljenega ameriškega predsednika Trumpa. V Mogadišu in drugih delih Somalije so zaradi priznanja izbruhnili množični protesti, saj prebivalci in oblast vidijo to potezo kot spodkopavanje enotnosti države. Izrael svojo odločitev zagovarja s primerjavo, da so številne države priznale palestinsko državo, medtem ko Somaliland že desetletja uživa stabilnost in mir v sicer nestabilnem Rogu Afrike.

Turški predsednik Erdogan je označil izraelsko priznanje Somalilanda za nelegitimno in nesprejemljivo. Med srečanjem s somalijskim predsednikom Hassanom Sheikhom Mohamudom v Istanbulu sta razpravljala o varovanju somalijske suverenosti in poglobitvi strateškega sodelovanja, vključno z energetskim sektorjem. Erdogan je ponovno potrdil podporo Turčije enotnosti Somalije.

V Somaliji so protesti proti izraelskemu priznanju Somalilanda dosegli največjo udeležbo od izraelske razglasitve. Predsednik Somalije se je v Turčiji sestal s predsednikom Erdoganom, ki je obsodil izraelsko priznanje. Protestniki so pozivali ljudi v Somaliji in Somalilandu, naj nasprotujejo priznanju.

V Somaliji so potekali množični protesti proti izraelskemu priznanju Somalilanda, ki so bili največji doslej. Somalski predsednik je odpotoval v Turčijo na pogovore s predsednikom Erdoganom, ki je prav tako obsodil izraelsko priznanje. Voditelji so pozvali prebivalce Somalije in Somalilanda, da nasprotujejo priznanju.

Slovenija je na izrednem zasedanju Varnostnega sveta Združenih narodov izrazila trdno podporo enotnosti, suverenosti in ozemeljski celovitosti Somalije. Slovenski veleposlanik Samuel Žbogar je poudaril nujnost spoštovanja mednarodno priznanih meja, s čimer se je Ljubljana pridružila večini držav članic, ki nasprotujejo nedavnemu izraelskemu priznanju odcepljene pokrajine Somaliland. Izredno zasedanje je bilo sklicano kot neposreden odziv na diplomatsko potezo Izraela, ki je sprožila val kritik v mednarodni skupnosti. Slovenija je v svojem nastopu poudarila, da tovrstna enostranska dejanja spodkopavajo stabilnost v regiji Afriškega roga. Diplomatska prizadevanja so bila usmerjena v preprečevanje stopnjevanja napetosti, saj Somalija dejanje Izraela razume kot očitno kršitev svoje suverenosti in invazijo na svojo ozemeljsko celovitost. Večina mednarodnih akterjev, vključno z Evropsko unijo, ostaja enotna v stališču, da je treba spore reševati v okviru dialoga in spoštovanja listine Združenih narodov.

Iran je preko svojega veleposlanika pri ZN Amira Saeida Iravanija obsodil "brezglave grožnje" ameriškega predsednika Donalda Trumpa in pozval k mednarodni obsodbi njegovih vojnih groženj. Rusija je izrazila resno zaskrbljenost zaradi Trumpovih izjav glede morebitnih novih napadov na Iran.

Izrael je v prelomni potezi uradno priznal Somaliland kot neodvisno in suvereno državo, s čimer je postal prva članica mednarodne skupnosti, ki je prekinila dolgoletni konsenz o enotni Somaliji. Izraelski premier Benjamin Netanjahu, zunanji minister Gideon Saar in predsednik Somalilanda Abdirahman Mohamed Abdullahi so podpisali skupno izjavo v duhu Abrahamovih sporazumov, ki predvideva vzpostavitev diplomatskih odnosov, imenovanje veleposlanikov in skorajšnji obisk Abdullahija v Jeruzalemu. Somaliland, ki je neodvisnost razglasil že leta 1991 po izbruhu državljanske vojne v Somaliji, je kljub delujočemu demokratičnemu sistemu in lastni valuti več kot tri desetletja ostal diplomatsko izoliran. Odločitev Izraela je takoj sprožila ostre mednarodne odzive in zaskrbljenost glede varnosti v regiji. Varnostni svet Združenih narodov se je na temo izraelskega priznanja sestal na nujni seji v New Yorku, potem ko je 21 pretežno muslimanskih držav v skupni izjavi opozorilo na resne posledice za mir na Afriškem rogu in v Rdečem morju. Medtem ko je somalijska vlada v Mogadišu potezo označila za nično in neveljavno, je Južni Sudan že napovedal, da bi lahko sledil zgledu Izraela. Priznanje predstavlja strateški premik v geopolitiki vzhodne Afrike, kjer si Izrael prizadeva okrepiti svojo prisotnost ob strateško pomembnih pomorskih poteh.

Izrael je uradno priznal Somaliland kot neodvisno državo, s čimer je postal prva država na svetu, ki je sprejela to odločitev. Diplomatski premik je bil objavljen po izredni seji Varnostnega sveta Združenih narodov, kjer je izraelska delegacija svojo potezo utemeljila kot odziv na enostranska priznanja palestinske države s strani drugih držav. Izrael trdi, da če mednarodna skupnost brez ugovorov sprejema enostranska priznanja Palestine, potem ni ovir za priznanje Somalilanda. Ta diplomatska poteza je rezultat večletnih diskretnih dvostranskih stikov med Tel Avivom in Hargeiso. Somaliland se je od Somalije odcepil leta 1991, vendar do sedaj kljub stabilnosti in lastnim državnim institucijam ni prejel mednarodnega priznanja. Izraelska stran je poudarila, da gre za avtonomno odločitev, ki pa v trenutnem geopolitičnem kontekstu služi tudi kot povračilni ukrep ali diplomatski precedens v odnosu do palestinskega vprašanja. Odločitev bi lahko sprožila nove napetosti v Afriškem rogu in vplivala na prihodnje razprave v Združenih narodih glede državne suverenosti.

Kitajsko zunanje ministrstvo je v ponedeljek ostro obsodilo odločitev Izraela o uradnem priznanju neodvisnosti Somalilanda, ki se je odceplil od Somalije. Peking je poudaril, da nasprotuje kakršnemu koli priznanju Somalilanda kot neodvisne suverene države, medtem ko je Tajvan to potezo Tel Aviva pozdravil kot prvi. Izrael je svojo odločitev branil pred Združenimi narodi, kjer so se soočili z vprašanji drugih držav članic o dejanskih motivih za ta korak. Nekatere države so namreč izrazile zaskrbljenost, da bi priznanje lahko služilo kot podlaga za morebitno preselitev Palestincev z območja Gaze ali za vzpostavitev novih izraelskih vojaških baz v strateško pomembni regiji. Kitajska diplomacija meni, da takšne poteze spodkopavajo ozemeljsko celovitost Somalije, Izrael pa vztraja pri legitimnosti svoje diplomatske odločitve kljub naraščajočim mednarodnim pritiskom in ugibanjem o širših geopolitičnih ambicijah na Afriškem rogu.

Varnostni svet ZN je sklical izredno sejo, na kateri je velika večina članic obsodila priznanje Somalilanda s strani Izraela. Somalija je izrazila prepričanje, da je izraelsko priznanje del načrta za prisilno preselitev Palestincev. Varnostni svet ZN je opozoril, da bi poteza Izraela lahko ogrozila ozemeljsko celovitost Somalije in destabilizirala celotno Afriško regijo.

Varnostni svet ZN je skoraj soglasno obsodil priznanje Somalilanda s strani Izraela, pri čemer je Somalija opozorila na možnost prisilne preselitve Palestincev. Večina članic Varnostnega sveta ZN je kritizirala potezo Izraela. ZDA so branile pravico Izraela do priznanja Somalilanda in jo primerjale s priznanjem palestinske države.

Donald Trump je po srečanju z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem ponovil svojo trditev, da bo rešil konflikt med Indijo in Pakistanom. Trump je ob srečanju ponovil opozorilo Hamasu, da se mora razorožiti, sicer bo plačal visoko ceno. Prav tako je ponovil opozorilo Iranu glede njegovega jedrskega programa.

Kitajska, Južna Afrika, Švedska in jemensko gibanje Ansarullah so se pridružili valu mednarodnih obsodb po tem, ko je Izrael uradno priznal odcepljeno regijo Somaliland kot neodvisno državo. Kitajsko zunanje ministrstvo je poudarilo svojo neomajno podporo suverenosti, enotnosti in ozemeljski celovitosti Somalije, pri čemer je tiskovni predstavnik Lin Jian opozoril, da nobena država ne bi smela podpirati separatističnih sil zaradi lastnih interesov. Kitajske oblasti so somalilandske voditelje pozvale k prenehanju separatističnih dejavnosti in prenehanju sodelovanja z zunanjimi silami. Južna Afrika je v uradni izjavi opozorila, da izraelska poteza predstavlja neposredno grožnjo miru in stabilnosti na Afriškem rogu, saj krši mednarodno pravo. Podobno stališče je zavzela Švedska, ki je izrazila solidarnost z uradnim Mogadišem. Odzivi prihajajo po tem, ko je Izrael postal prva država, ki je priznala neodvisnost Somalilanda, kar je sprožilo ostre odzive v Somaliji, kjer je tamkajšnji parlament potezo že razglasil za nično in neveljavno. Mednarodna skupnost se spopada z zaskrbljenostjo, da bi takšna dejanja lahko povzročila dodatno regionalno nestabilnost.

Izraelska vlada pod vodstvom premierja Benjamina Netanjahuja je z uradnim priznanjem neodvisnosti odcepljene regije Somaliland sprožila obsežno diplomatsko krizo v strateško pomembnem Afriškem rogu. Odločitev Izraela, ki želi s prisotnostjo v regiji oslabiti jemenske upornike in omejiti turški vpliv, je naletela na oster odpor mednarodne skupnosti. Somalijski predsednik se je po razglasitvi nemudoma odpravil v Turčijo, ki velja za ključno zaveznico Mogadiša, medtem ko je somalijski parlament izraelsko potezo razglasil za nično in jo označil za neposreden napad na suverenost države. Napetosti so se hitro stopnjevale tudi na vojaški ravni, saj je vodja jemenskih Hutijev, Abdul-Malik al-Huti, napovedal, da bo vsaka izraelska prisotnost v Somalilandu postala legitimna vojaška tarča. Gibanje Ansaralah trdi, da gre za izraelsko agresijo, ki ogroža varnost v Rdečem morju. Izrael s to potezo tvega izolacijo v regiji, saj so poleg Turčije dejanje obsodile tudi številne arabske države in Evropska unija, medtem ko potniki v regijo še vedno potrebujejo somalijske vizume, saj nobena druga država razen Izraela ne priznava neodvisnosti Hargeise.

Donald Trump je med srečanjem z Benjaminom Netanjahujem na Floridi ponovil podporo pomilostitvi Netanjahuja v zvezi s korupcijskimi obtožbami. Trump je opozoril Iran pred ponovnim oživljanjem jedrskega programa. Razpravljala sta tudi o prihodnosti Gaze, razorožitvi Hamasa in o nadaljevanju mirovnega sporazuma. Predsednik Izraela Herzog je zanikal Trumpove trditve o skorajšnji pomilostitvi Netanjahuja.

Izrael je kot prva država priznal neodvisnost Somalilanda, kar je sprožilo obsodbe številnih držav in mednarodnih organizacij, vključno z več kot 20 arabskimi in islamskimi državami, Afriško unijo ter Evropsko unijo. Kritiki menijo, da poteza spodkopava ozemeljsko celovitost Somalije in mednarodne norme. Izrael naj bi s tem želel okrepiti svojo prisotnost na Bližnjem vzhodu, predvsem v bližini hutijev, ki jih podpira Iran. Obenem naj bi šlo za odgovor na napade na ladje v Rdečem morju in raketne napade na Izrael.

Donald Trump je izjavil, da bo podprl nadaljnje izraelske napade na Iran, če Teheran ne bo sprejel novega sporazuma o jedrskem programu in bo nadaljeval z razvojem balističnih izstrelkov. Prav tako je napovedal, da bo, če Hamas ne bo razorožen, več držav poskrbelo za 'izbris' te organizacije. Zelenski je v intervjuju za Fox News poudaril, da Ukrajina ne more zmagati v vojni z Rusijo brez ključne podpore ZDA.

Po tem, ko je Izrael priznal Somaliland, so prebivalci regije organizirali proteste, da bi izrazili svoje nasprotovanje prisotnosti Izraela v regiji.

Benjamin Netanyahu naj bi od Donalda Trumpa zahteval podporo za nove vojaške akcije proti iranskemu programu balističnih izstrelkov. Iranski predsednik Masoud Pezeshkian je izjavil, da je Iran v »obsežni« vojni z ZDA, Izraelom in Evropo. Donald Trump naj bi Iranu zagrozil z jedrskim orožjem.

Vodja jemenske gibanja Ansaralah je izjavil, da bo prisotnost izraelskega režima v Somalilandu postala legitimna tarča jemenske vojske.

Hutijski uporniki v Jemnu so sporočili, da bodo izraelsko prisotnost v odcepljeni regiji Somaliland obravnavali kot vojaški cilj. Izjava je prišla po tem, ko je Izrael priznal Somaliland kot neodvisno in suvereno državo, kot prva država na svetu. Po poročanju Middle East Monitorja naj bi Izrael v Somalilandu vzpostavil bazo za boj proti hutijem v Jemnu.

Vodja Hutijev je opozoril, da bo vsaka izraelska prisotnost v Somalilandu obravnavana kot tarča. Donald Trump se je srečal z Benjaminom Netanjahujem na Floridi, kjer sta razpravljala o prekinitvi ognja v Gazi ter grožnjah Irana in Libanona.

Številne države in regionalne organizacije so zavrnile izraelsko priznanje Somalilanda in ponovno potrdile suverenost Somalije v skladu z mednarodnim pravom. Kitajska je ponovila svojo podporo suverenosti, enotnosti in ozemeljski celovitosti Somalije. Južna Afrika je opozorila, da bi izraelsko priznanje Somalilanda ogrozilo mir in stabilnost v regiji. Tudi Švedska je izrazila podporo Mogadišu.

Evropska unija in številne druge države so kritizirale Izrael zaradi priznanja Somalilanda, pokrajine, ki je pred več kot 30 leti razglasila neodvisnost od Somalije. EU je pozvala k spoštovanju suverenosti Somalije znotraj njenih mednarodno priznanih meja. O potezi Izraela bo v ponedeljek razpravljal tudi Varnostni svet ZN.