Ameriška vesoljska agencija Nasa je prvič v zgodovini Mednarodne vesoljske postaje (ISS) sprejela odločitev o predčasni vrnitvi štiričlanske posadke na Zemljo zaradi zdravstvenih težav enega izmed članov. Po navedbah agencije, ki so jih podali na novinarski konferenci v Washingtonu, je vrnitev načrtovana v prihodnjih dneh, natančen časovni načrt pa bodo objavili takoj, ko bo to mogoče. Odločitev sledi predhodni odpovedi načrtovanega vesoljskega sprehoda, kar je že nakazovalo na morebitne zaplete na postaji. Dogodek predstavlja precedens v več kot dvajsetletnem delovanju ISS, saj operativni protokoli običajno predvidevajo polno trajanje misij. Čeprav Nasa podrobnosti o naravi zdravstvenega stanja astronoma zaradi varovanja zasebnosti ni razkrila, so poudarili, da je bila predčasna prekinitev misije nujna za zagotovitev ustrezne oskrbe. Štiričlanska ekipa se bo na Zemljo vrnila s plovilom podjetja SpaceX, s čimer se bodo predčasno zaključile njihove znanstvene in vzdrževalne naloge v orbiti. Ta nepričakovan razvoj dogodkov izpostavlja logistične in fiziološke izzive, s katerimi se spopadajo vesoljske agencije pri dolgotrajnem bivanju ljudi v vesolju. Kljub visokim varnostnim standardom in stalnemu zdravstvenemu nadzoru na ISS, omejene možnosti medicinskega posredovanja v mikrogravitaciji zahtevajo hitro ukrepanje v primeru resnejših obolenj. Strokovnjaki ocenjujejo, da bo ta dogodek vplival na prihodnje protokole načrtovanja misij, zlasti v luči priprav na daljša potovanja na Luno in Mars.

Ameriška vesoljska agencija NASA je sprejela precedenčno odločitev o predčasnem končanju misije Crew-11 na Mednarodni vesoljski postaji (ISS). Štiričlanska posadka se bo na Zemljo vrnila približno mesec dni prej, kot je bilo načrtovano, potem ko so pri enem izmed članov posadke odkrili resne zdravstvene težave. Čeprav podrobnosti o naravi bolezni niso javno objavljene, je agencija poudarila, da situacija ne predstavlja neposredne nevarnosti za življenje astronavta, vendar zahteva vrnitev v oskrbo na Zemljo. To je prvi primer v zgodovini delovanja Mednarodne vesoljske postaje, da je bila celotna posadka evakuirana zaradi zdravstvenega stanja posameznika. Vrnitev plovila Crew Dragon je predvidena v prihodnjih dneh, kar je povzročilo tudi odpoved načrtovanih vesoljskih sprehodov in drugih znanstvenih dejavnosti. Misija Crew-11, ki se je začela julija 2025, je vključevala mednarodno zasedbo astronavtov iz Združenih držav Amerike, Japonske in Rusije. Strokovnjaki opozarjajo, da takšne odločitve niso sprejete zlahka, saj logistično in finančno močno obremenijo vesoljski program. Kljub temu NASA poudarja, da je varnost in zdravje posadke na prvem mestu. Dogodek se odvija v času, ko se agencija spopada s proračunskimi rezi in tehničnimi izzivi pri drugih misijah, kar dodatno osvetljuje tveganja, povezana z dolgotrajnim bivanjem ljudi v nizkozemeljski orbiti.

Nasa je odpovedala prvi sprehod v vesolje v letošnjem letu, ki bi se moral zgoditi v četrtek, zaradi zdravstvenih težav enega od članov posadke na Mednarodni vesoljski postaji (ISS). Agencija razmišlja o predčasni vrnitvi celotne posadke na Zemljo.

Po aretaciji Nicolasa Madura v ZDA so se pojavile različne analize in odzivi. Bloomberg je opozoril, da bi morebitna kitajska akcija proti Tajvanu imela velike posledice na dobavne verige in bi lahko povzročila obsežne sankcije. The Wall Street Journal je poročal, da Kitajska morda kmalu prizna novega venezuelskega predsednika, da bi zaščitila svoje interese v energetskem, rudarskem in proizvodnem sektorju. Reuters pa je ekskluzivno razkril, da je kitajski uradnik zasebno priznal, da je aretacija Madura hud udarec za kitajski diplomatski ugled.

Podjetje Starlink, ki je v lasti ameriškega milijarderja Elona Muska, je napovedalo, da bo prebivalcem Venezuele do 3. februarja 2026 zagotovilo brezplačen dostop do širokopasovnega satelitskega interneta. Odločitev podjetja je neposreden odziv na izredne politične razmere in vsesplošen kaos, ki je nastal po vojaški operaciji Združenih držav Amerike, v kateri je bil zajet dolgoletni predsednik Nicolás Maduro. S to potezo želi podjetje SpaceX zagotoviti neprekinjeno komunikacijo in pretok informacij v državi, ki se trenutno spopada z nestabilnostjo in negotovo prihodnostjo. Elon Musk je novico potrdil na svojem družbenem omrežju X, kjer je poudaril pomen podpore venezuelskemu ljudstvu v ključnih trenutkih. Storitev bo vsem uporabnikom na voljo brezplačno za obdobje enega meseca, kar naj bi preprečilo informacijsko blokado po padcu prejšnjega režima. Zaradi trenutnih razmer v Venezueli, kjer so tradicionalne komunikacijske poti lahko motene ali nadzorovane, satelitska tehnologija Starlink predstavlja ključno orodje za dostop do neodvisnih informacij in povezavo s svetom.

Podjetje Starlink, ki je v lasti ameriškega podjetnika Elona Muska, je napovedalo, da bo prebivalcem Venezuele do 3. februarja zagotovilo brezplačen in neprekinjen dostop do širokopasovnega satelitskega interneta. Odločitev podjetja sledi zaostritvi varnostnih razmer v državi, vključno z vojaškimi operacijami v prestolnici Caracas in domnevnim pridržanjem venezuelskega predsednika. Namen te poteze je zagotoviti pretok informacij v času destabilizacije državnih institucij in morebitnih omejitev lokalnih komunikacijskih kanalov. Storitev bo prebivalcem na voljo mesec dni, kar bo omogočilo komunikacijo v obdobju, ko so klasična omrežja lahko ogrožena zaradi političnih nemirov. Satelitsko omrežje SpaceX bo tako neposredno poseglo v informacijsko krajino Venezuele, kjer so se v preteklosti že pojavljale težave z omejevanjem spletnega dostopa s strani oblasti. Podjetje poudarja, da gre za humanitarno gesto, ki bo ljudem olajšala dostop do kritičnih informacij in stike z bližnjimi v kriznem obdobju.

Po poročanju je ameriški vojaški napad v Venezueli zahteval najmanj 40 življenj, vključno s civilisti in vojaki. Nicolás Maduro je bil odpeljan v zapor v Brooklynu, začasno vodenje Venezuele pa je prevzela podpredsednica Rodriguez. Grški premier Micotakis je izrazil upanje ob koncu Madurovega režima, medtem ko so Venezuelci na Južni Floridi proslavljali njegovo odstranitev.

Ameriški milijarder Elon Musk je po zajetju venezuelskega predsednika Nicolása Madura napovedal, da bo njegovo podjetje SpaceX prebivalcem Venezuele omogočilo brezplačen dostop do satelitskega internetnega omrežja Starlink. Storitev bo za omejeno obdobje enega meseca na voljo vsem uporabnikom v državi, s čimer želi podjetje zagotoviti nemoteno komunikacijo v času politične nestabilnosti. Musk je svojo odločitev pospremil z izrazom podpore venezuelskemu ljudstvu. Ta poteza sledi stopnjevanju napetosti v državi, kjer so komunikacijske poti pogosto podvržene državni cenzuri ali tehničnim motnjam. Brezplačen dostop do širokopasovnega interneta naj bi državljanom omogočil lažje širjenje informacij v obdobju po aretaciji dolgoletnega voditelja. Gre za podoben model delovanja, kot ga je Musk ubral v nekaterih drugih kriznih žariščih po svetu, kjer je satelitska tehnologija odigrala ključno vlogo pri ohranjanju povezljivosti.

Starlink je napovedal, da bo prebivalcem Venezuele zagotovil brezplačen satelitski internet do 3. februarja. Odločitev naj bi bila sprejeta zaradi napada ZDA na Caracas.

Ameriški borzni trgi so novo leto začeli z nihanji, saj so začetni dobički tehnoloških podjetij do konca trgovalnega dne izpuhteli. Indeks S&P 500 je v petek izgubil 0,1 odstotka vrednosti, čeprav je ob odprtju borz kazalo na 0,7-odstotno rast. Negotovost na trgih se pojavlja v času pričakovanj zgodovinske prve javne ponudbe delnic (IPO) podjetja SpaceX, ki bi lahko doseglo tržno vrednost 1,5 bilijona dolarjev, s čimer bi preseglo dosedanji rekord savdske družbe Saudi Aramco. Investitorji, med katerimi sta vidna Ron Baron in Cathie Wood, že povečujejo svoje deleže v pričakovanju rekordnega vstopa na borzo. Istočasno se podjetje Tesla sooča s padcem prodaje, ki se je v letu 2025 znižala za več kot 8 odstotkov. Ameriški proizvajalec je s tem izgubil naziv največjega svetovnega proizvajalca električnih vozil, ki ga je prevzel kitajski gigant BYD. Tesla je v zadnjem lanskem četrtletju zabeležila dobavo 418.227 vozil, medtem ko je BYD v celem letu prodal 2,26 milijona električnih avtomobilov. Analitiki padec prodaje pripisujejo ukinitvi davčnih olajšav v ZDA, vse močnejši kitajski in evropski konkurenci ter politični drži izvršnega direktorja Elona Muska, ki je vplivala na povpraševanje na ključnih trgih.

Ameriški finančni trgi so v začetku leta 2026 stopili v obdobje povečane negotovosti, medtem ko se tri ključna podjetja na področju umetne inteligence (UI) in vesoljske tehnologije — SpaceX, OpenAI in Anthropic — pripravljajo na vstop na borzo. Kljub napovedim o rekordnih javnih ponudbah delnic (IPO), ki bi lahko dosegle vrednosti več sto milijard dolarjev, vlagatelje skrbi upravičenost ogromnih naložb v UI. Do leta 2026 naj bi naložbe v opremo in infrastrukturo UI dosegle 500 milijard dolarjev, vendar se industrija spopada z vprašanji o zanesljivosti in finančni vzdržnosti teh sistemov po prvotnem navdušenju v preteklih letih. Na avtomobilskem trgu je prišlo do zgodovinskega premika, saj je kitajski proizvajalec BYD v letu 2025 s prestola največjega svetovnega proizvajalca električnih vozil izrinil ameriško Teslo. Teslina prodaja je padla za več kot osem odstotkov, kar strokovnjaki pripisujejo močni konkurenci, odpravi ameriških davčnih olajšav in upadu priljubljenosti Elona Muska na ključnih trgih zaradi njegovih političnih stališč. Medtem ko so tehnološke delnice na Wall Streetu v začetku leta sprva beležile rast, so do konca trgovanja v petek ti dobički izpuhteli, indeks S&P 500 pa je zdrsnil za 0,1 odstotka, kar nakazuje na previdnost vlagateljev v novem letu.

Družba SpaceX je napovedala, da bo leta 2026 približno polovico svoje trenutne konstelacije satelitov Starlink premaknila v nižjo zemeljsko orbito. Skupno bodo premaknili okoli 4.400 satelitov, ki bodo namesto na višini 550 kilometrov po novem krožili na 480 kilometrih nad površjem Zemlje. Odločitev je posledica naraščajočih skrbi glede varnosti v vesolju in povečanega tveganja za nastanek vesoljskih odpadkov, do katerih bi lahko prišlo ob morebitnih trčenjih v nasičenem orbitalnem prostoru. Operacija zniževanja orbit se bo pričela v prihodnjem letu, podjetje pod vodstvom Elona Muska pa želi s tem ukrepom izboljšati odzivnost satelitov in olajšati njihovo odstranitev iz orbite po koncu življenjske dobe. Premik sledi nedavnim orbitalnim anomalijam, ki so izpostavile ranljivost obsežnih satelitskih mrež. Nižja orbita omogoča hitrejši vstop satelita v atmosfero in popolno izgorevanje, kar bistveno zmanjšuje dolgoročno onesnaženje vesolja okoli Zemlje.

Podjetje Starlink, ki deluje pod okriljem družbe SpaceX Elona Muska, je napovedalo obsežno prilagoditev svoje satelitske mreže. V letu 2026 nameravajo znižati orbito celotne flote satelitov z obstoječih 550 kilometrov na približno 480 kilometrov nad površjem Zemlje. Odločitev je v četrtek potrdilo vodstvo inženirskega oddelka podjetja, ki kot glavni razlog navaja izboljšanje vesoljske varnosti. Znižanje višine bo po besedah podpredsednika inženiringa Michaela Nicollsa bistveno zmanjšalo tveganje za trčenja z drugimi sateliti in nastajanje vesoljskih smeti, saj se v nižjih orbitah gostota objektov zmanjša, obenem pa naravni atmosferski upor omogoča hitrejšo deorbitacijo odsluženih naprav. Ta strateška poteza prihaja v času, ko se v nizki zemeljski orbiti (LEO) kopičijo satelitske konstelacije različnih ponudnikov, kar povečuje število nevarnih bližnjih srečanj. Z znižanjem orbite želi SpaceX ohraniti dolgoročno vzdržnost vesoljskih operacij in se spopasti z izzivi, ki jih prinaša vse večja gneča v vesolju. Načrtovano prestrukturiranje se bo izvajalo postopoma skozi celotno leto 2026 in bo zajelo tisoče aktivnih satelitov, kar predstavlja enega največjih logističnih podvigov v zgodovini upravljanja satelitskih konstelacij.

Podjetje Starlink, ki deluje pod okriljem podjetja SpaceX v lasti Elona Muska, je napovedalo in začelo izvajati načrt za znižanje orbite tisočem svojih satelitov v zemeljski krožnici. Satelitsko omrežje, ki je zasnovano za zagotavljanje širokopasovnega dostopa do interneta po celotnem planetu, bo svoje enote premaknilo v nižjo sfero, kar naj bi izboljšalo odzivnost sistema in zmanjšalo latenco pri prenosu podatkov. Ta korak je del širše strategije podjetja za optimizacijo delovanja njihovega naraščajočega števila naprav v vesolju. Premik satelitov v nižjo orbito prinaša tudi določene prednosti pri upravljanju vesoljskih odpadkov. Sateliti v nižji orbiti so bolj izpostavljeni vplivom atmosferskega upora, kar pomeni, da bi v primeru okvare ali konca življenjske dobe hitreje vstopili v ozračje in tam zgoreli, namesto da bi desetletja ostali v orbiti kot nevarni odpadki. Podjetje kljub temu ostaja pod drobnogledom astronomov in regulatorjev zaradi vpliva takšnih konstelacij na opazovanje nočnega neba in varnost v vesoljskem prostoru.

Kitajska je v Varnostnem svetu Združenih narodov uradno obtožila ameriško podjetje SpaceX, da njegovi sateliti sistema Starlink ogrožajo kitajsko vesoljsko postajo. Po navedbah Pekinga sta se satelita omenjenega podjetja dvakrat nevarno približala njihovi postaji, zaradi česar so morali kitajski astronavti izvesti izogibalne manevre, da bi preprečili trčenje. Kitajska stran trdi, da Združene države Amerike s svojo dejavnostjo kršijo mednarodne pogodbe o vesolju in nezakonito zasedajo omejene orbitalne vire. Ameriška stran te obtožbe zavrača in poudarja, da podjetje SpaceX aktivno prilagaja višino svojih satelitov, da bi zmanjšalo tveganje za trčenja v vse bolj nasičeni zemeljski orbiti. Tehnološka in informacijska vojna med velesilama se tako s površja Zemlje seli v vesolje, kjer se obe državi potegujeta za prevlado na področju satelitskih komunikacij, raziskovanja lune in nadzora nad nizkozemeljsko orbito. Strokovnjaki opozarjajo, da bi lahko pomanjkanje jasnih mednarodnih pravil glede prometa v vesolju v prihodnje povzročilo še več tovrstnih incidentov.

Kitajska je na neformalnem zasedanju Varnostnega sveta Združenih narodov izrazila resno zaskrbljenost glede satelitskega omrežja Starlink, ki je v lasti podjetja SpaceX ameriškega milijarderja Elona Muska. Po poročanju časnika South China Morning Post kitajski predstavniki trdijo, da širjenje te satelitske konstelacije predstavlja neposredno grožnjo njihovi nacionalni varnosti. Peking je svoje pomisleke predstavil 29. decembra, pri čemer so poudarili tveganja za varnost v vesolju in potencialne vojaške implikacije tovrstne tehnologije. Kitajske oblasti so že v preteklosti opozarjale na nevarnost trčenj v orbiti, tokratna razprava pred mednarodnim telesom pa kaže na zaostrovanje odnosov med Kitajsko in zasebnimi tehnološkimi giganti iz Združenih držav Amerike. Sateliti Starlink zagotavljajo širokopasovno internetno povezavo po celem svetu, vendar njihova številčnost in strateška zmogljivost sprožata vprašanja o nadzoru nad nizkozemeljsko orbito. Kitajska stran je pozvala k večji regulaciji in preglednosti operacij zasebnih vesoljskih podjetij, ki bi lahko vplivale na stabilnost v vesolju.

Družba Starlink je napovedala obsežno rekonfiguracijo svoje satelitske konstelacije, v okviru katere bo približno 4400 satelitov premaknila z višine 550 kilometrov na približno 480 kilometrov. Podpredsednik inženiringa pri podjetju SpaceX, Michael Nicolls, je pojasnil, da je glavni namen te poteze zmanjšanje tveganja za trke v vse bolj nasičenem nizkozemeljskem tiru. Nižja orbita bo omogočila hitrejši naravni propad satelitov in njihov vstop v atmosfero v primeru okvar, kar je ključno za preprečevanje nastajanja dolgotrajnih vesoljskih smeti. Odločitev je povezana tudi s prihajajočim sončevim minimumom, ki je pričakovan v začetku prihodnjega desetletja. V tem obdobju se gostota atmosfere zmanjša, kar podaljša čas, potreben za naravno odstranitev predmetov iz orbite. Z znižanjem višine bo Starlink skrajšal čas balističnega razpada za več kot 80 odstotkov, kar pomeni, da se bo obdobje, v katerem bi neaktiven satelit krožil okoli Zemlje, zmanjšalo z več let na le nekaj mesecev. Ta proaktivni ukrep sledi povečanemu pritisku konkurence, zlasti Amazonovega projekta Kuiper, ki prav tako krepi svojo prisotnost v vesolju.

Svetovno finančno krajino ob koncu leta 2025 zaznamujejo premiki v tehnološkem sektorju, kriptovalutah in avtomobilski industriji. Kitajsko podjetje BYD je uradno prehitelo ameriško Teslo in postalo največji proizvajalec električnih vozil na svetu, potem ko je v letu 2025 dobavilo 4,6 milijona vozil. Hkrati se finančni trgi pripravljajo na eno najpomembnejših obdobij javnih ponudb delnic (IPO) v zgodovini, saj so podjetja SpaceX, OpenAI in Anthropic napovedala načrte za vstop na borzo v letu 2026, pri čemer vrednotenje OpenAI že presega 500 milijard dolarjev. Na področju maloprodajnega trgovanja je platforma Robinhood poročala o umirjanju dejavnosti svojih strank po rekordnem oktobru. Kljub rasti prihodkov od trgovanja s kriptovalutami in opcijami, analitiki za leto 2026 napovedujejo nižje donose indeksa S&P 500. Medtem ko se trg nezamenljivih žetonov (NFT) sooča s presežkom ponudbe in padcem cen, pa fintech podjetja, kot sta Polymarket in Kalshi, beležijo rekordne investicije v višini več milijard dolarjev. Trump Media je medtem napovedal partnerstvo s Crypto.com za distribucijo digitalnih žetonov delničarjem, kar je povzročilo kratkotrajno rast vrednosti njihovih delnic.

Elon Musk je ponovil svojo trditev, da je enkrat plačal tako visok znesek davkov v ZDA, da je to povzročilo okvaro računalniškega sistema davčne uprave (IRS). Svojo izjavo je podal na družbenem omrežju X.

Elon Musk je leto 2025 sklenil na vrhu lestvice najbogatejših ljudi na svetu, potem ko se je njegovo premoženje v enem letu povečalo za približno 190 milijard dolarjev. Po podatkih Bloombergovega indeksa milijarderjev je k rasti ključno prispevala visoka ocena vrednosti podjetja SpaceX, ki se je približala 800 milijardam dolarjev. Skupno premoženje 500 najbogatejših posameznikov na svetu se je v tem letu povečalo za 2,2 bilijona dolarjev in doseglo skupno vrednost 12 bilijonov dolarjev. Na prerazporeditev mest pod vrhom lestvice so močno vplivala nihanja na trgu, ki jih je povzročil razvoj umetne inteligence. Ta je hitro nagradila določene tehnološke gigante, hkrati pa povzročila razhajanja med različnimi lestvicami bogatašev zaradi zahtevnega ocenjevanja vrednosti zasebnih sredstev. Muskova utrditev vodilnega položaja je neposredna posledica uspehov njegovih ključnih podjetij, predvsem SpaceX in Tesla, ki sta v zadnjem kvartalu leta zabeležili rekordne rezultate.

Kitajsko zasebno raketno podjetje LandSpace se pripravlja na tekmovanje s SpaceX na globalnem trgu raket za večkratno uporabo. Podjetje je izstrelilo raketo Zhuque-3, ki temelji na zasnovi Falcon 9, vendar poskus ni bil uspešen, saj se prva stopnja rakete ni uspela kontrolirano vrniti na zemljo. Kljub temu LandSpace želi okrepiti kitajske komercialne vesoljske ambicije in satelitske zmogljivosti ter s tem spremeniti tradicionalni pristop državnega sektorja v vesoljski industriji.

Novi administrator Nase, Jared Isaacman, je napovedal, da se bodo Združene države Amerike vrnile na Luno med drugim mandatom predsednika Donalda Trumpa. Isaacman je poudaril, da bo to ključno za odklepanje "orbitalne ekonomije", ki bi lahko vključevala rudarjenje helija-3 in vesoljske podatkovne centre. Isaacman je izpostavil Trumpovo ponovno osredotočenost na raziskovanje Lune in poudaril, da je to bistvenega pomena za izkoriščanje znanstvenih, gospodarskih in nacionalno varnostnih priložnosti, ki jih Luna ponuja.

Kitajska je v petek z raketo nosilko Dugi pohod-8A (Changzheng-8A) izstrelila novo skupino internetnih satelitov v vesolje iz province Hainan. Izstrelitev je del prizadevanj za ustvarjanje globalne internetne pokritosti.

Elon Musk je na družbenem omrežju X ponovil svojo trditev, da Bruselj ni več belgijski. Svoje stališče je utemeljil s statističnimi podatki o rojstvih.

Ruske vesoljske sile so uspešno izstrelile raketo nosilko srednjega razreda Sojuz-2.1a s kozmično napravo na krovu s kozmodroma Pleseck, je sporočilo rusko obrambno ministrstvo. Uspešen izstrelitev rakete Sojuz-2.1A je potrdila tudi tiskovna služba ministrstva.

AST SpaceMobile je iz Indije izstrelil svoj največji satelit doslej, BlueBird 6, s čimer je podjetje prvič razmestilo satelit v svoji konstelaciji v nizki zemeljski orbiti (LEO). Ta konstelacija je zasnovana za zagotavljanje neposredne povezljivosti s pametnimi telefoni in bo konkurirala SpaceX-ovemu Starlinku. Izstrelitev prihaja v času, ko se v industriji LEO v letu 2026 pričakuje okrepljena konkurenca, še posebej, če bo SpaceX nadaljeval z IPO.

Delnice vesoljskih podjetij so v ponedeljek poskočile zaradi pričakovanj, da bo SpaceX leta 2026 vstopil na borzo s tržno kapitalizacijo bilijon dolarjev. Micron Technology je dosegel novo najvišjo vrednost delnice po objavi izjemnih rezultatov prvega četrtletja, Apple pa je povečal svoj delež v podjetju Nike, potem ko so delnice padle na raven iz leta 2017.

Trumpova administracija preučuje dogovor s podjetjem SpaceX, ki bi podjetju Elona Muska prepustil 775 akrov Nacionalnega zavetišča za divje živali Lower Rio Grande Valley, poroča New York Times. Po poročanju bi SpaceX v zameno za 692 akrov zemljišč pridobil zemljišče v okrožju Cameron.

Nova bolivijska vlada je izdala odlok, ki bo omogočil globalnim satelitskim internetnim podjetjem, kot sta Starlink ali Kuiper, zagotavljanje internetnega dostopa po vsej andski državi. Cilj je posodobiti tehnologijo in pospešiti počasne internetne povezave. Predsednik Rodrigo Paz je podpisal odlok, ki odpravlja omejitve, ki jih je socialistična vlada njegovega predhodnika Luisa Arceja uvedla mednarodnim satelitskim podjetjem. Lani je Arcejeva vlada zavrnila izdajo licence podjetju SpaceX, ki je lastnik Starlinka, zaradi skrbi glede varstva podatkov in nacionalne suverenosti.

Trumpova administracija razmišlja o predlagani zamenjavi zemljišč, ki bi prenesla približno 775 hektarjev zvezno zaščitenega zemljišča v Narodnem zavetišču za divje živali Lower Rio Grande Valley na SpaceX. To bi podjetju Elona Muska omogočilo razširitev izstrelitvenih dejavnosti.

Prva stopnja kitajske ponovno uporabljive rakete Dolgi pohod 12A ni bila uspešno pridobljena med njenim prvim poletom, kar predstavlja neuspeh v prizadevanjih Pekinga za zmanjšanje zaostanka za ameriškim podjetjem SpaceX.

Obveščevalne službe držav NATA sumijo, da Rusija razvija novo protisatelitsko orožje, namenjeno uničenju satelitske konstelacije Starlink Elona Muska. Orožje naj bi ustvarilo uničujoče orbitne oblake šrapnelov in omejilo zahodno premoč v vesolju, ki je pomagala Ukrajini na bojišču.

Po poročanju Wall Street Journala je januarja 2025 več potniških letal, ki so letela nad Karibskim morjem, ogrozila eksplozija vesoljskega plovila Starship podjetja SpaceX. Ostanki plovila so skoraj zadeli letala.

Neuspešna izstrelitev rakete podjetja SpaceX, ki se je zgodila januarja, je po poročanju The Wall Street Journala ogrozila več potniških letal. Raketa brez posadke je eksplodirala med testnim letom.

Elon Musk, ustanovitelj Tesle in SpaceX, je postal še bogatejši. Njegovo premoženje je po podatkih revije Forbes naraslo na 749 milijard dolarjev, kar je posledica sodne zmage glede velikega paketa delnic avtomobilskega proizvajalca Tesla.

Michaela Benthaus, 33-letna nemška inženirka aeronavtike in mehatronike pri Evropski vesoljski agenciji (ESA), je postala prva oseba na invalidskem vozičku, ki je poletela v vesolje.

Izstrelitev plovila Crew Dragon družbe SpaceX proti Mednarodni vesoljski postaji (ISS) z ruskim kozmonavtom Andrejem Fedjajevim v posadki je načrtovana najzgodnej 15. februarja 2026, so sporočili iz Nase.

Elon Musk, ki je že najbogatejši človek na svetu, je po odločitvi vrhovnega sodišča v Delawaru dobil nazaj svoj paket delnic Tesle iz leta 2018, ki je bil prvotno ocenjen na 55 milijard dolarjev, zdaj pa je vreden okoli 139 milijard dolarjev. Sodišče je razveljavilo predhodno odločitev nižjega sodišča, kar je Musku povečalo nadzor nad podjetjem.

Donald Trump je s predsedniškim odlokom potrdil svojo namero, da Američane čim prej pošlje nazaj na Luno, medtem ko je raziskovanje Marsa potisnil v ozadje. Odlok predvideva pristanek na Luni do leta 2028 v okviru Nasinega programa Artemis. Poleg tega odloka je Jared Isaacman, zasebni astronavt in nekdanji uporabnik SpaceX, prisegel kot 15. administrator Nase, reorganizirala pa se je tudi koordinacija nacionalne vesoljske politike pod vodstvom Trumpovega glavnega znanstvenega svetovalca Michaela Kratsiosa.

Raketa Blue Origin je izstrelila v četrtek in ponesla na krov Michaela Benthaus, inženirko Evropske vesoljske agencije (ESA). Benthaus je postala prva potnica, ki je poletela s tem podjetjem, kar je omogočil nekdanji zaposleni pri SpaceX, glavnem konkurentu Blue Origin. Misija je znana pod imenom NS-37.

Ameriški senat je potrdil imenovanje Jareda Isaacmana za novega administratorja Nase. Isaacman, milijarder, zasebni astronavt in poslovni partner Elona Muska, je bil imenovan na predlog predsednika Donalda Trumpa. Za njegovo imenovanje je glasovalo 67 senatorjev, proti pa 30. Isaacman je tudi ustanovitelj podjetja SpaceX in tesen sodelavec Elona Muska.

Airtel Africa je sklenila dogovor s podjetjem SpaceX za uvedbo satelitske povezljivosti Starlink Direct-to-Cell na vseh svojih 14 trgih, ki skupno oskrbujejo 174 milijonov strank. Ta partnerstvo bo strankam Airtel Africa z združljivimi pametnimi telefoni omogočilo omrežno povezljivost prek Starlinka tudi v regijah brez zemeljske pokritosti. Storitev naj bi bila prva satelitska mobilna storitev za milijone ljudi v Afriki.

Izvršni direktor podjetij Tesla in SpaceX, Elon Musk, je postal prva oseba v zgodovini, katere neto vrednost je presegla 600 milijard dolarjev. Po podatkih Bloomberg Billionaires Index (BBI) je njegova neto vrednost dosegla 638 milijard dolarjev, kasneje pa celo 684 milijard dolarjev. Rast premoženja je povezana s povečanjem vrednosti SpaceX po nedavni prodaji delnic.

Po poročanju revije Forbes je Elon Musk postal prva oseba v zgodovini, katere premoženje je preseglo 600 milijard dolarjev. Njegovo premoženje naj bi doseglo 677 milijard dolarjev, predvsem zaradi rasti tržne vrednosti podjetja SpaceX.

Ameriški podjetnik Elon Musk je postal prvi človek na svetu, čigar premoženje je preseglo 600 milijard ameriških dolarjev (približno 12,4 bilijona slovenskih tolarjev). To je objavila revija Forbes. Musk je med drugim soustanovitelj in direktor avtomobilskega podjetja Tesla, ustanovitelj vesoljskega podjetja SpaceX in lastnik družbenega omrežja X.

Analitik Adam Jonas iz Morgan Stanley raziskuje možnost, da bi podjetje SpaceX šlo na borzo (IPO). Pri tem izpostavlja tudi nastajajočo tekmo v vzpostavitvi orbitalnih podatkovnih centrov, ki naj bi obšli omejitve zemeljske infrastrukture. Elon Musk je potrdil, da se SpaceX pripravlja na ta korak.

SpaceX, podjetje Elona Muska, naj bi odobrilo prodajo delnic po ceni 421 dolarjev na delnico, s čimer je vrednost podjetja ocenjena na približno 800 milijard dolarjev. Podjetje se pripravlja na morebitno prvo javno ponudbo (IPO) leta 2026. Morebitna IPO bi lahko povečala vrednost podjetja na več kot 1 bilijon dolarjev.

Aerospace podjetje SpaceX, ki je v lasti Elona Muska, naj bi naslednje leto izvedlo IPO v vrednosti 1,5 bilijona dolarjev. Ta IPO bi postavil nov rekord za javno ponudbo in bi imel velik vpliv na gospodarstvo Teksasa.

V teku je nova vesoljska tekma za postavitev podatkovnih centrov v nizki zemeljski orbiti. Elon Musk, Jeff Bezos in Sam Altman so med glavnimi igralci, ki tekmujejo za namestitev računalniških čipov v vesolje. SpaceX načrtuje zbiranje 30 milijonov dolarjev za ta projekt.

Elon Musk je nakazal na možnost borzne uvrstitve podjetja SpaceX, potem ko so različni mediji poročali, da si komercialno vesoljsko podjetje želi na borzo. Če bo podjetje resnično šlo na borzo, bi Musk lahko postal prvi bilijonar na svetu, kot kažejo izračuni tiskovne agencije Bloomberg.