V obmorskem kraju Horli na obali Črnega morja, ki je pod rusko okupacijo, je bil v novoletni noči med ukrajinskim napadom ranjen državljan Srbije. Po navedbah guvernerja regije Herson Vladimirja Salda, ki ga je na položaj imenovala Moskva, je do incidenta prišlo med praznovanjem v lokalni kavarni. Saldo je dogodek označil za teroristični napad ukrajinskih sil na civilno infrastrukturo. Poškodovani srbski državljan je po napadu poiskal zdravniško pomoč v lokalni bolnišnici. Ukrajinske sile so v novoletnem obdobju stopnjevale napade z brezpilotnimi letalniki in raketami na cilje v zasedenih regijah, medtem ko Rusija trdi, da so tarče predvsem civilni objekti, kar pa neodvisni viri in zahodne obveščevalne službe pogosto označujejo za del širše propagandne dejavnosti Kremlja.

Javno podjetje Putevi Srbije je pozvalo udeležence v prometu, naj se izogibajo nepotrebnim potovanjem in naj bodo še posebej previdni v noči s sobote na nedeljo zaradi pričakovane poledice in snega.

Srbsko ministrstvo za prosveto je potrdilo, da aktivni študenti Univerze Megatrend, ki ji je bila odvzeta dovoljenja za delo, ne morejo nadaljevati študija na tej univerzi. Ministrstvo bo zagotovilo pogoje za nadaljevanje študija na drugih visokošolskih ustanovah.

V švicarskem smučarskem središču Crans-Montana je med novoletnim praznovanjem v baru Le Constellation izbruhnil katastrofalen požar, ki je po zadnjih podatkih zahteval približno 40 smrtnih žrtev, več kot 115 oseb pa je bilo poškodovanih. Med ranjenimi so po potrditvi srbskega ministrstva za zunanje zadeve tudi štirje državljani Srbije. Po navedbah očividcev se je ogenj na stropu lokala razširil v nekaj sekundah, sledila pa je silovita eksplozija, ki je popolnoma uničila objekt. Kantonalna policija v Valaisu je sporočila, da so lastniki bara nesrečo preživeli, vendar je število žrtev med gosti izjemno visoko zaradi velike zgostitve ljudi v času dočeka novega leta. Preiskava o vzroku tragedije še poteka, vendar prve informacije kažejo na morebitno nepravilno uporabo pirotehničnih sredstev znotraj zaprtega prostora. Reševalne ekipe so se zaradi nedostopnosti terena in velikega števila poškodovancev spopadale z izjemno zahtevnimi razmerami pri evakuaciji preživelih v okoliške bolnišnice.

Kitajski veleposlanik v Beogradu Li Ming je v uradni izjavi ocenil, da sta Srbija in Kitajska v letu 2025 dosegli pomemben napredek v medsebojnih odnosih. Napovedal je, da bo leto 2026 prineslo še tesnejše sodelovanje, večje število skupnih projektov in nove investicije, kar bo neposredna posledica uresničevanja novega kitajskega petletnega načrta. Po njegovih besedah ta strateški dokument predstavlja izjemno priložnost za Srbijo, ki jo Peking obravnava kot ključno partnerico v regiji. Veleposlanik je poudaril, da se bo kitajsko-srbsko prijateljstvo v prihodnjem obdobju še krepilo, pri čemer bo poudarek na gospodarskem razvoju in infrastrukturnem povezovanju. Ming verjame, da bodo načrtovani ukrepi Kitajske omogočili stabilno rast in nove razvojne možnosti za srbsko gospodarstvo, kar utrjuje položaj Beograda kot osrednjega kitajskega zaveznika na Balkanu.

V požaru v baru na smučišču Crans-Montana je bil poškodovan 23-letni Predrag Janković (prej naveden kot M. J.) iz Srbije. Utrpel je opekline na obeh dlaneh, preživel pa je, ker je tik pred izbruhom požara šel na teraso prižgat cigareto.

Kot poročajo srbski mediji, je med železniškima postajama Matejevac in Svrljig, v bližini vasi Vrelo, iztirilo pet cistern s fosforno kislino. Iz Infrastrukture železnice so sporočili, da ni prišlo do izlitja.

Podjetje Transnafta ad Pančevo je objavilo razpis za gradnjo naftovoda med Srbijo in Madžarsko. Ponudbe se lahko pošljejo do 5. februarja. Naftovod bo na srbskem ozemlju dolg nekaj več kot 100 kilometrov, trasa pa bo potekala od Horgoša do Terminala Novi Sad.

Asocijacija nezavisnih elektronskih medijev (ANEM) je v svojem letnem poročilu za leto 2025 ocenila, da se je položaj medijev v Srbiji po več kriterijih drastično poslabšal. Čeprav so bile medijske svoboščine v državi že v preteklosti na zaskrbljujoči ravni, je leto 2025 prineslo dodatne pritiske, ki so za medijske delavce pomenili izjemno stresno obdobje. Poročilo izpostavlja pet ključnih dogodkov, ki so zaznamovali srbsko medijsko sceno v preteklem letu in prispevali k negativnemu trendu. Strokovnjaki iz združenja ANEM opozarjajo, da trenutno ni nobenih jasnih pokazateljev, ki bi nakazovali na izboljšanje stanja v bližnji prihodnosti. Medijski delavci se spopadajo z vse težjimi delovnimi pogoji, medtem ko sistemske rešitve za zaščito neodvisnega novinarstva ostajajo neučinkovite. Analiza poudarja, da je leto 2025 postalo ena najtežjih let za svobodo govora v regiji, kar bi lahko dolgoročno vplivalo na celoten demokratični proces v državi.

Minister za finance Siniša Mali je sporočil, da se 3. januarja začenja izplačilo pokojnin, ki so se povišale za 12,2 odstotka. Upokojenci bodo povišane zneske prejeli pred božičnimi prazniki.

Minister za obrambo Bratislav Gašić je potrdil, da sta Ministrstvo za obrambo in Vojska Srbije popolnoma pripravljena na ponovno uvedbo obveznega služenja vojaškega roka. Služenje bo potekalo 60 dni v vojašnicah in 15 dni v taborih. Za potrebe služenja je urejenih 125 objektov. Sprejeta je bila tudi odločitev glede služenja žensk.

Republiški hidrometeorološki zavod je za petek, 2. januar 2026, napovedal spremenljivo do pretežno oblačno vreme v Srbiji. Na severu in jugu države bo pretežno oblačno in vetrovno, v večjem delu države pa se bo otoplilo. V Vojvodini ter ponekod na vzhodu in jugu države se pričakuje dež, na visokogorju pa rahel sneg. Pihal bo zmeren do močan južni in jugozahodni veter, v planinskih predelih tudi olujni.

Po požaru v smučarskem središču Crans-Montana v Švici pogrešajo srbskega državljana Stefana Ivanovića, ki je delal kot varnostnik v klubu Le Konstelasion. Njegova družina je potrdila, da je bil na svojem delovnem mestu v času nesreče in da je bil nekaj ur po dogodku dosegljiv, nato pa so izgubili stik z njim. Družina prosi za pomoč pri iskanju.

Evropska unija je danes uradno pričela s polnim izvajanjem mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah (CBAM), ki uvoznikom blaga na trg EU nalaga plačilo ogljične takse v višini do 85 evrov na tono izpuščenega ogljikovega dioksida med proizvodnjo. Ukrep je neposredno vplival na srbsko gospodarstvo, saj je Srbija sočasno uvedla nacionalni davek na izpuste v višini štirih evrov na tono. Namen srbske vlade je zmanjšati finančno breme svojih izvoznikov ob vstopu na evropski trg in preprečiti dvojno obdavčitev istih emisij, saj se plačani nacionalni davek upošteva pri končnem obračunu evropske takse. Novi sistem obdavčevanja je usmerjen predvsem v energetsko intenzivne panoge, kot so proizvodnja jekla, aluminija, cementa in gnojil. Z uvedbo teh dajatev želi Evropska unija zaščititi svojo industrijo pred konkurenco iz držav z manj strogimi okoljskimi standardi ter spodbuditi globalni prehod na čistejše tehnologije. Za Srbijo, ki predstavlja pomembno gospodarsko partnerico regije, ta korak pomeni nujno prilagoditev evropski zeleni zakonodaji in krepitev lastnih mehanizmov za nadzor izpustov toplogrednih plinov.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je izjavil, da ameriške oblasti pričakujejo, da bodo do 23. januarja znane vse glavne točke prihodnje pogodbe med prodajalcem in kupcem Naftne industrije Srbije (NIS). Dodal je, da je madžarska družba MOL skupaj z NIS-om sodelovala pri pridobitvi operativne licence. Vučić je tudi povedal, da bo NIS 5. januarja lahko plačal za 85.000 ton nafte, ki bo iz Omišlja preko naftovoda Janaf dobavljena rafineriji v Srbiji.

Naftna industrija Srbije (NIS) je sporočila, da jim je ameriško Ministrstvo za finance podaljšalo licenco, kar jim omogoča nadaljnje operativne aktivnosti, vključno s ponovnim zagonom rafinerije v Pančevu in uvozom surove nafte do 23. januarja 2026. Ta licenca omogoča opravljanje transakcij, ki sicer ne bi bile možne zaradi sankcij.

V Srbiji bodo leta 2026 potekale redne lokalne volitve v desetih mestih in občinah, hkrati pa predstavniki oblasti dopuščajo možnost izvedbe predčasnih predsedniških in parlamentarnih volitev. Redne lokalne volitve so predvidene za tiste enote lokalne samouprave, kjer so bili zadnji mandati podeljeni leta 2022, medtem ko bi morebitni predčasni splošni volilni procesi lahko ponovno premešali politično karto države. Napovedi o morebitnih predčasnih volitvah na državni ravni prihajajo v času, ko srbska politika redno uporablja mehanizem predčasnih glasovanj za utrjevanje oblasti ali razreševanje političnih zastojev. Čeprav so redne lokalne volitve omejene na manjše število občin, bi združitev s parlamentarnimi volitvami pomenila obsežno mobilizacijo volilnega telesa po celotni državi. Srbska javnost in opozicija zdaj pričakujeta uradne potrditve terminov, ki bodo določili politično dinamiko v prihodnjih dveh letih.

V Srbiji so s 1. januarjem stopili v veljavo novi pogoji za pridobitev pravice do starostne upokojitve za ženske. Po novih pravilih se morajo ženske za vstop v pokoj upokojiti pri starosti 64 let in imeti vsaj 15 let zavarovalne dobe. To predstavlja dvomesečno podaljšanje delovne dobe glede na preteklo leto, ko je bil pogoj 63 let in 10 mesecev starosti ob enakem minimalnem stažu. Sprememba je del širše pokojninske reforme, ki predvideva postopno izenačevanje upokojitvene starosti za oba spola. Zakonodaja v Srbiji narekuje postopno zviševanje starosti za ženske vse do leta 2032, ko se bosta oba spola upokojevala pri 65 letih. Moški v sosednji državi že sedaj izpolnjujejo pogoje za upokojitev pri 64 letih in šestih mesecih starosti. Srbske oblasti s temi ukrepi sledijo evropskim trendom zagotavljanja vzdržnosti pokojninskega sistema, kar vpliva na širši trg dela v regiji. Za srbske državljanke to pomeni nujno prilagoditev načrtov za zaključek aktivne delovne dobe.

V Srbiji je prvi januar leta 2026 minil v znamenju zmerne do popolne oblačnosti, ki je v dopoldanskih urah zajela predvsem Banat in vzhodne dele države. Po podatkih Republiškega hidrometeorološkega zavoda (RHMZ) je na vzhodu države ponekod rahlo naletaval sneg, vendar se je že sredi dneva od zahoda začelo postopno razjasnjevati. Kljub hladnemu jutru, ko so se temperature spustile do minus osem stopinj Celzija, so se dnevne temperature ob pomoči južnega in jugozahodnega vetra povzpele do deset stopinj Celzija. Takšen vremenski potek je potrdil predhodne napovedi meteorologov, da večji del države novega leta ne bo pričakal s snežno odejo, z izjemo gorskih predelov. Stabilizacija vremena z zmernim vetrom je prebivalcem omogočila razmeroma ugodne pogoje za praznovanje na prostem, čeprav so bile jutranje temperature precej nizke. Razvedravanje se je do večera razširilo na večji del države, kar je prineslo stabilnejše vremenske pogoje po obdobju decembrskih temperaturnih nihanj.

Združene države Amerike so srbski naftni družbi NIS, ki je v večinski lasti ruskih podjetij, podelile začasno licenco za delovanje. Odločitev, ki jo je v sredo potrdil srbski minister za energijo, podjetju omogoča ponovno vzpostavitev proizvodnje, ki je bila pred tem ovirana zaradi ameriških sankcij proti ruskim subjektom. Licenca velja do 23. januarja, kar podjetju zagotavlja kratek operativni okvir za nemoteno poslovanje kljub širšim omejitvam. Ta poteza Washingtona predstavlja določen odmik od stroge politike sankcioniranja podjetij z ruskim kapitalom. NIS, ki velja za ključni steber srbskega energetskega sektorja, je pod nadzorom Moskve, zaradi česar so bili njegovi procesi dobave in prodaje pod nenehnim pritiskom mednarodne skupnosti. Začasna odobritev bo srbskemu gospodarstvu omogočila kratkoročno stabilizacijo na področju oskrbe z naftnimi derivati, hkrati pa v mednarodnih krogih sproža vprašanja o doslednosti izvajanja sankcij proti Rusiji.

Ameriški Urad za nadzor nad tujim premoženjem (OFAC) je srbskemu podjetju "Naftna industrija Srbije" (NIS), ki je v ruski lasti, izdal začasno licenco za operativno delovanje do 23. januarja 2026. Ta odločitev začasno odpravlja sankcije, ki so podjetju oteževale poslovanje.

Ameriška Kancelarija za nadzor tujega premoženja (OFAC) je podaljšala licenco hrvaškemu naftovodnemu operaterju JANAF za nadaljevanje transporta nafte Naftni industriji Srbije (NIS) do 23. januarja 2026.

Predsednik Vučić je opravil pomembne pogovore z ameriško administracijo, vključno z OFAC in State Departmentom, ter z madžarskim premierjem Viktorjem Orbanom glede Naftne industrije Srbije (NIS). Po poročanju srbskih medijev se obetajo dobre novice za Srbijo v naslednjih 24 urah, povezane z reševanjem težav NIS.

Kosovsko tožilstvo je v torek vložilo obtožnico proti 21 nekdanjim srbskim policistom, ki jih bremeni vojnih zločinov proti civilnemu prebivalstvu v vasi Račak. Po navedbah tožilstva so obtoženi sodelovali v operaciji srbskih sil 15. januarja 1999, ko je bilo v omenjeni vasi ubitih 45 albanskih civilistov. Trenutna obtožnica se osredotoča na uboj 42 civilistov ter druge kršitve mednarodnega prava med vojno na Kosovu. Dogodek v Račaku velja za enega najbolj pretresljivih trenutkov konflikta, saj je mednarodno skupnost spodbudil k odločnejšemu ukrepanju, ki je kasneje vodilo do posredovanja zveze Nato proti takratni Zvezni republiki Jugoslaviji. Preiskava primera je trajala več desetletij, saj so številni osumljenci nedostopni kosovskim organom pregona. Kosovske oblasti so v preteklosti že večkrat poudarile pomen pregona odgovornih za vojne zločine kot ključnega elementa za doseganje pravičnosti in stabilizacije v regiji. Srbija po drugi strani še vedno uradno zavrača navedbe o načrtnem poboju civilistov in dogodek pogosto označuje za spopad z oboroženimi uporniki, kar ostaja ena glavnih točk spora med Prištino in Beogradom pri normalizaciji odnosov.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je v novoletni poslanici državljanom napovedal, da bodo v prihodnjih 24 urah objavljene "fenomenalne" politične novice, ki naj bi prinesle zgodovinske premike za državo. Čeprav podrobnosti o naravi teh novic niso bile razkrite, je Vučić poudaril optimizem glede prihodnjega političnega razvoja Srbije. Poleg političnih obetov je predsednik izpostavil tudi tehnološki napredek države, saj se je Srbija na svetovni lestvici pripravljenosti na uporabo umetne inteligence povzpela s 57. na 39. mesto. S tem dosežkom se je država uvrstila med zgornjih 20 odstotkov najbolje pripravljenih držav na tem področju, kar Vučić označuje za fantastičen in zgodovinski uspeh. Retorika o velikih zmagah prihaja v času, ko se srbska oblast sooča z notranjimi pritiski in poskuša utrditi svojo mednarodno in tehnološko podobo.

Srbsko ministrstvo za notranjo in zunanjo trgovino je objavilo nove cene naftnih derivatov, ki so začele veljati danes ob 15. uri. Po novem bodo morali vozniki za liter evrodizla odšteti 193 dinarjev, za liter neosvinčenega bencina evropremijum BMB pa 176 dinarjev. To predstavlja nadaljevanje trenda pocenitev, saj sta se obe vrsti goriva v primerjavi s prejšnjim tednom pocenili za po en dinar na liter. Praznične cene bodo na srbskih bencinskih servisih veljale v prihodnjem tednu, kar bo nekoliko razbremenilo potrošnike v času novoletnih praznikov. Znižanje cen v Srbiji sledi obdobju nihanj na trgu energentov, ki ga je država v zadnjih mesecih poskušala regulirati z vladnimi uredbami o omejitvi cen. Trend zniževanja cen je bil opazen že ob koncu decembra, ko so se cene prav tako znižale za dva dinarja.

Srbska policija je v obsežni operaciji razbila mednarodno kriminalno združbo, ki je osumljena tatvine 39.000 zavojev cigaret proizvajalca Philip Morris. Skupna vrednost ukradenega blaga je ocenjena na približno dva milijona evrov. V sodelovanju Uprave kriminalistične policije ter policijskih uprav iz Niša in Pirota so bili prostost odvzeti trije osumljenci z območij Beograda in Prokuplja. Preiskovalci so ukradene cigarete našli v skladišču na območju Niša, kjer so jih storilci pripravili za nadaljnjo prodajo na črnem trgu. Gre za eno večjih zaplemb tobačnih izdelkov v zadnjem obdobju, operacija pa se je osredotočila na prekinitev dobavnih verig organiziranega kriminala, ki deluje čezmejno. Policija nadaljuje s preiskavo, da bi ugotovila morebitno vpletenost dodatnih oseb in preverila povezave s širšimi evropskimi kriminalnimi mrežami.

Predsednik Srbije Aleksandar Vučić se bo udeležil letnega srečanja Svetovnega gospodarskega foruma (WEF), ki bo potekalo med 19. in 23. januarjem 2026 v švicarskem Davosu. Organizatorji so njegovo udeležbo že uradno napovedali na svoji spletni strani in družbenih omrežjih. Srbska stran dogodek interpretira kot strateško priložnost za krepitev gospodarskih vezi s ključnimi mednarodnimi partnerji in promocijo investicijskega potenciala države. Udeležba srbskega predsednika na tem prestižnem dogodku prihaja v času, ko se njegova administracija spopada z nekaterimi notranjepolitičnimi izzivi. Kljub temu Beograd dogodek v Davosu izpostavlja kot ključno platformo za uveljavljanje srbskih interesov med svetovno politično in gospodarsko elito. Analitiki poudarjajo, da gre za enega najpomembnejših letnih dogodkov za srbsko zunanjo politiko na področju ekonomije.

Narodna banka Srbije (NBS) je določila nov uradni srednji tečaj nacionalne valute, ki znaša 117,2820 dinarja za en evro. V primerjavi s preteklim trgovalnim dnem vrednost dinarja ostaja skoraj nespremenjena, kar kaže na nadaljevanje dolgotrajne politike stabilnosti deviznega tečaja v državi. Po podatkih centralne banke je dinar v primerjavi s preteklim mesecem pridobil 0,1 odstotka vrednosti, medtem ko na letni ravni beleži rahel padec v višini 0,2 odstotka. Menjalnice po državi svoje tečaje prilagajajo uradnim vrednostim centralne banke, čeprav v določenih lokalnih okoljih občasno prihaja do odstopanj zaradi povečanega povpraševanja. Kljub manjšim nihanjem na indikativnih trgih NBS uspešno vzdržuje dinar v ozkih okvirih, kar je ključno za makroekonomsko stabilnost Srbije in predvidljivost poslovanja s tujimi partnerji. Današnja vrednost tečaja je del širšega trenda stabilizacije, ki ga banka izvaja že več let.

Ruski veleposlanik v Beogradu, Aleksandar Bocan-Harčenko, je ponovil, da bi bila morebitna nacionalizacija Naftne industrije Srbije (NIS), ki je zaradi ruskega večinskega lastništva od oktobra pod sankcijami ZDA, v nasprotju z medvladnim sporazumom med Rusijo in Srbijo o energetskem sodelovanju iz leta 2008.

V osnovnih in srednjih šolah v osrednji Srbiji so se danes začele zimske počitnice, ki bodo trajale do sredine januarja. Po koledarju ministrstva za izobraževanje se bodo učenci v šolske klopi vrnili v ponedeljek, 19. januarja 2026, ko se bo uradno pričelo drugo polletje šolskega leta. Ta odmor sledi prvemu delu izobraževalnega procesa in je namenjen počitku učencev ter zaposlenih v izobraževalnem sistemu. Medtem ko se počitnice v osrednjem delu države šele začenjajo, se v avtonomni pokrajini Vojvodini počitniški koledar razlikuje. Tam so se zimske počitnice začele že 24. decembra, učenci pa se bodo v šole vrnili prej, in sicer že 9. januara 2026. Razlike v terminih so povezane z usklajevanjem šolskega koledarja z verskimi prazniki in regionalno zakonodajo, ki ureja delo izobraževalnih zavodov v Srbiji.

V Srbiji je bil zadnji dan leta 2025 hladen in oblačen, ponekod na jugozahodu, jugu ter v hribovitih predelih je rahlo snežilo. Na severu je bilo dopoldne pretežno sončno. Za silvestrovo je bilo napovedano oblačno vreme s sneženjem v višjih predelih. Od 3. januarja 2026 pa se obeta popoln obrat vremena.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je napovedal, da je država sklenila nove pogodbe za nakup oborožitve v vrednosti več milijard evrov. Po Vučićevih besedah bodo te investicije Srbijo postavile med najbolje opremljene evropske države na področju protizračne obrambe. Predsednik je poudaril, da so bili dogovori podpisani pred dvema dnevoma, vendar podrobnosti o dobaviteljih ali specifičnih sistemih v prvih izjavah ni razkril. Ta korak pomeni nadaljevanje intenzivnega oboroževanja srbskih sil, kar Beograd opravičuje s potrebo po zagotavljanju nacionalne varnosti in modernizaciji vojaške infrastrukture.

Predsednik Srbije Aleksandar Vučić je na letni konferenci za novinarje poudaril, da sta glavna cilja Srbije za leto 2026 ohranitev miru in stabilnosti ter doseganje najboljšega gospodarskega rezultata v zgodovini države. Konferenco so prenašali v živo na Prvem programu Radio-televizije Vojvodine.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je v svojem letnem nagovoru javnosti izpostavil dva ključna cilja za leto 2026, ki sta ohranitev miru in stabilnosti ter doseganje zgodovinsko najuspešnejših gospodarskih rezultatov. Vučić je leto 2026 označil za prelomno, saj državo po njegovih napovedih takrat čakajo najpomembnejše volitve v sodobni zgodovini, hkrati pa je presenetil z izjavo, da bi to lahko bil njegov zadnji tovrstni nagovor v vlogi predsednika republike. Napovedi o gospodarskem razcvetu prihajajo v času, ko se Srbija pod Vučićevim vodstvom sooča z naraščajočimi pritiski mednarodne skupnosti in notranjepolitičnimi izzivi, vključno s kritikami opozicije o izolaciji države. Predsednik je poudaril, da bo leto 2026 po vseh ekonomskih kazalnikih najboljše leto v zgodovini Srbije, pri čemer se zanaša na nadaljnjo krepitev vojske in strateško krmarjenje med interesi Washingtona, Bruslja in Moskve. Kljub optimizmu glede gospodarske rasti ostaja politična prihodnost države negotova, zlasti zaradi Vučićevih namigov o morebitnem odhodu s čela države pred iztekom mandata.

Posebno tožilstvo Kosova je vložilo obtožnico v odsotnosti proti 21 nekdanjim pripadnikom Vojske Jugoslavije (VJ) in MUP Srbije zaradi domnevnih vojnih zločinov, ki naj bi jih storili v vasi Račak leta 1999. Obtoženi so bili pripadniki 243. mehanizirane brigade Treće armije, znanega kot "Prištinski korpus".

Aleksandar Vučić je na letni konferenci za medije izpostavil dva ključna cilja za leto 2026: ohranitev miru in stabilnosti ter doseganje najboljših gospodarskih rezultatov v zgodovini države. Poudaril je, da bo Srbija nadaljevala s politiko vojaške nevtralnosti in si prizadevala za mir v regiji, pri tem pa se bo držala Ustanovne listine Združenih narodov glede Kosova, Metohije in drugih kriz po svetu. Napovedal je tudi novo, pomembno povečanje pokojnin v letu 2026.

V Srbiji so se trgovski centri, večje trgovske verige in pošte odločili za prilagoditev delovnega časa v času novoletnih in božičnih praznikov. V torek, 31. decembra, bodo številni objekti svoja vrata zaprli prej kot običajno, večinoma do 18. ure. Ta ukrep je namenjen pripravam na praznovanje novega leta, podobne omejitve pa so predvidene tudi za obdobje pred pravoslavnim božičem. Prvi in sedmi januar bosta za večino zaposlenih v maloprodaji in poštnih storitvah dela prosta dneva, kar pomeni, da bo večina trgovin in uradov ostala zaprta. Veliki trgovski sistemi so obvestili javnost, da bodo delovne procese prilagodili prazničnemu koledarju, kar je običajna praksa v državi v tem letnem času. Potrošnike so pozvali, naj nakupovanje opravijo vnaprej, da bi se izognili gneči v zadnjih urah pred skrajšanjem delovnega časa.

Podpredsednik Stranke svobode in pravde (SSP) Dušan Nikezić je ocenil, da ameriški predsednik Donald Trump bolj kot ruski predsednik Vladimir Putin ponižuje srbske oblasti.

Aleksandar Vučić je izjavil, da je bil Milan Knežević aretiran, ker je branil referendumsko voljo naroda. Vučićevo vmešavanje v dogajanje v Botunu pa je lokalni protest spremenilo v resno politično krizo z regionalnimi posledicami.

Uprava policije je sporočila, da med aretiranimi v Botunu ni bilo mladoletnikov, s čimer je zanikala prejšnje navedbe. Vse osebe, privedene v policijsko postajo po protestu v Botunu, so po zaslišanju izpustili.

Sodelavec Giannisa Tsoukalasa, Pavlos Kochliaridis, je opisal šokantno izkušnjo in razkril, da je v ring vdrlo približno 100 ljudi, ki so jih neusmiljeno pretepali. Iz zaupnega vira so izvedeli, da je bil med napadalci huligan z nožem.

Nikola Jokić se je poškodoval v zadnji sekundi prvega polčasa tekme proti Miamiju, kar je Miami izkoristil za visoko zmago s 147:123. Zaradi poškodbe je Jokić predčasno zaključil tekmo.

Višje javno tožilstvo v Beogradu je sporočilo, da je bil odvetnik Čedomir Stojković aretiran zaradi suma, da je od aprila 2022 do decembra 2025 preko objav na družbenih omrežjih pozival k nasilnemu strmoglavljenju najvišjih državnih organov in s tem k nasilni spremembi ustavne ureditve. Odrejen mu je bil 48-urni pripor.

Srbska vlada je sprejela novo uredbo o finančni podpori domačim hotelirjem, s ciljem izboljšanja turistične ponudbe in povečanja njene uporabe. Ena od mer je subvencija do pet milijonov evrov za sodelovanje s svetovnimi blagovnimi znamkami.

Hrvaška policija je skupini uličnih glasbenikov iz Srbije, ki so jih na Badnjak v Osijeku našli brez ustreznih dovoljenj za delo in bivanje, odpovedala bivanje in jim za tri mesece prepovedala vstop v državo.

Zaradi porasta obolenj, podobnih gripi in akutnih respiratornih okužb, so v Univerzitetnem kliničnem centru Niš uvedli prepoved obiskov pacientov na vseh klinikah. Odlok, ki je začel veljati 24. decembra 2025, je bil sprejet na podlagi priporočila Komisije za bolnišnične okužbe s ciljem preprečevanja širjenja okužb med hospitaliziranimi bolniki.

Tožilstvo Bosne in Hercegovine je vložilo obtožnico proti Zoranu Simaniću in Draganu Joviću zaradi njunega domnevnega sodelovanja v genocidu v Srebrenici. Simanić, znan tudi kot Zajdo, in Jović, znan tudi kot Mujo, sta oba državljana Bosne in Hercegovine ter Srbije. Za genocid in druge zločine, storjene v Srebrenici, je bilo do zdaj pravnomočno obsojenih že več kot 50 oseb, z zaporno kaznijo, ki presega 700 let.

Veterinarska inšpekcija Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in vodno gospodarstvo Srbije je okrepila nadzor nad proizvodnjo, predelavo, skladiščenjem in prodajo mesa, mleka, rib, jajc in mešanih živilskih izdelkov. Posebno pozornost namenjajo pravilnosti deklaracij, rokom trajanja in pogojem skladiščenja.

V Srbiji so začeli delovati novi radarji, ki bodo nameščeni na 99 lokacijah po vsej državi. Ti radarji ne bodo merili le hitrosti, temveč bodo beležili tudi številne druge prekrške. Oblasti so napovedale namestitev velikega števila teh detektorjev prekrškov na potencialno nevarnih mestih.