Podjetje SpaceX pod vodstvom Elona Muska je v Iranu aktiviralo brezplačen dostop do svojega satelitskega internetnega omrežja Starlink. Odločitev je bila sprejeta v času, ko iranske oblasti izvajajo stroge omejitve spletne povezljivosti in komunikacij, da bi zajezile protivladne proteste, ki po državi trajajo že več kot dva tedna. Po poročanju organizacije NetBlocks so nekateri deli države popolnoma brez spletne povezave že več kot 120 ur, kar onemogoča varno komunikacijo in prenos informacij v tujino. Brezplačen dostop je namenjen predvsem tistim, ki v državi že posedujejo potrebno strojno opremo oziroma sprejemnike, vendar so bili njihovi računi predhodno neaktivni ali pa niso mogli poravnati naročnine zaradi mednarodnih sankcij in finančnih omejitev. Aktivisti za človekove pravice poročajo, da so uporabniki v Iranu že potrdili delovanje storitve, kar predstavlja ključno orodje za obveščanje o dogajanju na terenu, kjer se oblasti s silo spopadajo s protestniki. Iranski režim je dostop do interneta in mobilnih omrežij omejil po izbruhu množičnih nemirov, ki so zahtevali že več smrtnih žrtev. Muskova poteza sledi prizadevanjem mednarodne skupnosti, da se Irancem omogoči neoviran dostop do informacij. Kljub aktivaciji storitve pa fizična dobava novih sprejemnikov v državo ostaja logistično in politično tvegana, saj uvoz takšne opreme brez vladnega dovoljenja v Iranu velja za nezakonito dejanje.

Po poročilih nevladnih organizacij naj bi se represija v Iranu stopnjevala, število smrtnih žrtev protestov pa naj bi doseglo 2000. Trump je napovedal uvedbo 25-odstotnih carin za države, ki poslujejo z Iranom, kar bi lahko prizadelo Kitajsko. Obenem je protestnikom sporočil, da "pomoč prihaja". Kitajska je obsodila uporabo carin kot sredstvo pritiska, Katar pa je zaradi naraščajočih napetosti začel z evakuacijo osebja iz letalskega oporišča Al Udeid.

Kritike Trumpove administracije so se okrepile zaradi preiskave ministra za pravosodje proti predsedniku Federal Reserve Jeromeu Powellu, ki je sprožila zaskrbljenost glede neodvisnosti centralne banke in povzročila nezadovoljstvo v kabinetu. Minister za finance Scott Bessent naj bi opozoril predsednika Trumpa, da lahko preiskava zmoti finančne trge. Poleg tega sta Illinois in Minnesota vložili tožbe proti Trumpovi administraciji zaradi smrtonosnih imigracijskih operacij.

Iranski obrambni minister Aziz Nafizardeh je ponovil grožnjo, da bo Iran napadel ameriške baze v regiji, če bo Donald Trump sprožil vojaško ofenzivo proti Iranu. To je odgovor na Trumpove izjave o podpori protestnikom v Iranu in opozorilo pred zunanjim vmešavanjem.

Združene države Amerike načrtujejo financiranje novega obrata za proizvodnjo oklepnih vozil v Izraelu, kar bi lahko naneslo do dve milijardi dolarjev dodatne vojaške pomoči. Dokumenti ameriške vojske, o katerih je poročal izraelski časnik Haaretz, razkrivajo, da bi projekt, imenovan "Armored Vehicle Acceleration Project", bistveno povečal zmogljivosti izraelske vojske za proizvodnjo tankov Merkava ter oklepnih transporterjev Namer in Eitan. Ta finančna sredstva bi bila dodatek k obstoječemu desetletnemu dogovoru, po katerem Izrael letno prejme 3,8 milijarde dolarjev pomoči. Izraelski ministrski odbor za obrambne nabave je projekt odobril že avgusta lani, v času trajajočih spopadov na območjih Gaze in Libanona. Namen pobude je dolgoročna okrepitev zalog oklepne tehnike, kar izraelski obrambni minister in vojaški vrh vidita kot ključno za zagotavljanje nacionalne varnosti. Kljub temu je premier Benjamin Netanjahu nakazal možnost, da bi Izrael sčasoma zmanjšal odvisnost od ameriške varnostne pomoči, kar je v določenih političnih krogih v Tel Avivu sprožilo presenečenje. Načrtovana tovarna predstavlja pomemben premik v vojaškem sodelovanju med državama, saj bi ZDA neposredno financirale industrijsko infrastrukturo na tujih tleh. Dokumenti kažejo na tesno usklajenost med ameriškimi in izraelskimi obrambnimi uradniki, vendar končna odločitev o prerazporeditvi sredstev še ni bila uradno potrjena v kongresu. Povečanje proizvodnje oklepnikov bi Izraelu omogočilo hitrejšo nadomestitev opreme, izgubljene v trenutnih konfliktih, ter dolgoročno modernizacijo kopenskih sil.

Iransko zunanje ministrstvo je na zagovor poklicalo veleposlanike Francije, Nemčije, Italije in Združenega kraljestva, potem ko se je država znašla pod valom mednarodnih obsodb zaradi ravnanja ob protivladnih protestih. Iranske oblasti so diplomatom predvajale videoposnetke, ki naj bi dokazovali oboroženo nasilje s strani protestnikov, s čimer želi Teheran opravičiti svoje ukrepe in zavrniti obtožbe o brutalnem zatiranju civilistov. Iranski predstavniki trdijo, da posnetki demantirajo poročila o mirnih shodih in kažejo na organiziran upor. Istočasno se je v tujini, predvsem v Kanadi, zbralo več sto iranskih izseljencev, ki so protestirali proti trenutnemu režimu v Teheranu. Shodi, na katerih so prevladovali privrženci nekdanje monarhije, so bili namenjeni ozaveščanju o razmerah v domovini, kjer so oblasti po navedbah organizatorjev prekinile dostop do električne energije in spleta. Protestniki v tujini so pozvali mednarodno skupnost k odločnejšemu ukrepanju in posredovanju zaradi domnevnih pobojev civilistov. Napetosti v državi se stopnjujejo v času, ko Iran že dlje časa vztraja pri svojem jedrskem programu, kar še dodatno zaostruje odnose z zahodnimi velesilami. Medtem ko vlada v Teheranu poskuša z notranjo propagando in pritiski na tuje diplomate stabilizirati svoj položaj, pritiski mednarodne skupnosti in diaspora krepijo pozive k spremembi režima. Situacija ostaja nestabilna, saj se znotraj države nadaljujejo spopadi med varnostnimi silami in protestniki.

Predsednik Trump se je soočil z dodatnimi kritikami zaradi intervjuja za New York Times, v katerem je izrazil dvome o omejitvah svoje moči po invaziji na Venezuelo. Senator Thom Tillis je napovedal blokado vseh Trumpovih kandidatov zaradi preiskave predsednika Federal Reserve Jeroma Powella, kar kaže na naraščajoč odpor znotraj Republikanske stranke. Pravosodno ministrstvo je odpustilo tožilca Roberta McBridea, ker ni želel sodelovati pri pregonu nekdanjega direktorja FBI Jamesa Comeyja. Finančni minister Scott Bessent naj bi bil presenečen nad pravnimi postopki proti Powellu, kar kaže na notranje nesoglasje v administraciji.

Iranske oblasti so po poročanju časnika Wall Street Journal začele sistematično iskati uporabnike satelitskega sistema Starlink ter jim zasegati terminale. Poleg fizičnih zasegov naprav varnostne sile aktivno izvajajo tudi motenje signalov, da bi preprečile dostop do nenadzorovanega svetovnega spleta. Ukrepi so usmerjeni proti posameznikom, ki poskušajo zaobiti strogo državno cenzuro in komunikacijske blokade. Operacija poteka v času povečanih prizadevanj Teherana za popoln nadzor nad pretokom informacij v državi. Starlink, ki ga upravlja podjetje SpaceX pod vodstvom Elona Muska, je postal ključno orodje za opozicijske aktiviste in prebivalce, ki želijo dostopati do neodvisnih novic in varnih komunikacijskih kanalov. Zasegi opreme kažejo na odločenost režima, da nevtralizira tehnološke rešitve, ki spodkopavajo njegovo informacijsko prevlado. Tehnične motnje signala se izvajajo na širšem območju, kar povzroča težave pri povezovanju tudi tistim uporabnikom, katerih oprema še ni bila odkrita. Strokovnjaki ocenjujejo, da gre za enega najobsežnejših napadov na alternativno internetno infrastrukturo v Iranu do zdaj. Iranska vlada uradno uporabe sistema Starlink ne dovoljuje in jo označuje za kršitev nacionalne suverenosti.

Donald Trump je pozval Irance, naj nadaljujejo s protesti, in ponudil brezplačen Starlink protestnikom. Obenem je zagrozil z močnimi ukrepi, če bo iranska vlada začela obešati protestnike. Iranski zunanji minister Abbas Araghchi je izjavil, da je režim še vedno odprt za pogajanja z ZDA.

Donald Trump je izjavil, da razmišlja o "močnih možnostih" za posredovanje v Iranu, vključno z zračnimi napadi, zaradi nasilnega zatiranja protestov. Organizacije za človekove pravice poročajo, da je bilo ubitih že skoraj 650 protestnikov, na tisoče pa jih je bilo pridržanih. Iran trdi, da je pripravljen na pogovore, a tudi na vojno. Trump je tudi nakazal, da je Iran morda prestopil rdečo črto.

Predsednik Donald Trump je poskušal prepričati vodilne predstavnike naftnih podjetij o obsežnem novem programu vrtanja v Venezueli. Vendar so bili direktorji naftnih podjetij skeptični, pri čemer je en direktor dejal, da je trenutno stanje v Venezueli »nevzdržno« za naložbe.

V Iranu so se nadaljevali protivladni protesti, ki so trajali že 13 dni. Poročali so o 51 smrtnih žrtvah, med njimi je bilo 9 otrok. Iranski vrhovni voditelj je napovedal skorajšnje zatrtje protestov. Predsednik Trump je število smrtnih žrtev pripisal stampedom, čeprav so videoposnetki pokazali, da iranske varnostne sile streljajo na protestnike. Zunanji urad Pakistana je pozval pakistanske državljane, naj se izogibajo nepotrebnim potovanjem v Iran zaradi naraščajočih nemirov.

Proti predsedniku ameriške centralne banke (Fed) Jeromeu Powellu je bila uvedena kazenska preiskava, ki se osredotoča na prenovo sedeža Fed v Washingtonu in domnevno napačne izjave o stroških pred kongresom. Powell je javno kritiziral Trumpovo administracijo zaradi spodkopavanja neodvisnosti centralne banke, ker je Fed zavrnil znižanje obrestnih mer v začetku leta.

Donald Trump je nakazal možnost nadaljnjih vojaških udarov ZDA v Nigeriji zaradi napadov na kristjane. Zavrnil je tudi prošnjo Seana "Diddyja" Combsa za pomilostitev, ki jo je ta poslal iz zapora. Poleg tega se je Trump pojavil z novo značko, imenovano "Happy Trump".

Protesti in napetosti so se nadaljevali v Minneapolisu in Portlandu po streljanju agentov ICE. V Portlandu so zvezni imigracijski uradniki streljali in ranili dve osebi v vozilu pred bolnišnico, dan po tem, ko je agent v Minneapolisu ubil Renee Good, 37-letno mater treh otrok, medtem ko je poskušala odpeljati v zasneženi ulici.

Ameriška zvezna komisija za komunikacije (FCC) je podjetju SpaceX podelila dovoljenje za izstrelitev 7500 satelitov druge generacije v okviru omrežja Starlink. Ta odločitev pomeni pomemben mejnik pri širitvi satelitskega internetnega omrežja, saj bo podjetju omogočila ponujanje storitev naslednje generacije, vključno z neposrednimi mobilnimi povezavami po vsem svetu. S to odobritvijo se je skupno število dovoljenih satelitov za podjetje Elona Muska povečalo na 15.000. Podjetje SpaceX trenutno obvladuje skoraj dve tretjini vseh aktivnih satelitov v zemeljski orbiti, kar utrjuje njegov prevladujoč položaj na trgu vesoljske tehnologije. Kljub novi odobritvi pa je regulator FCC odložil odločanje o preostalih 15.000 satelitih, za katere je podjetje prav tako vložilo vlogo. Predsednik komisije Brendan Carr je ob tem poudaril, da je ta korak ključen za zagotavljanje naprednih komunikacijskih storitev v prihodnosti. Novi sateliti druge generacije bodo omogočili večjo pasovno širino in manjšo zakasnitev signala, kar je ključno za uporabnike na odročnih območjih. Projekt Starlink ostaja osrednji steber strategije podjetja SpaceX, ki želi s prihodki od satelitskega interneta financirati svoje ambicioznejše misije na Mars. Kljub tehnološkemu napredku pa širitev omrežja sproža vprašanja o gneči v orbiti in vplivu na astronomsko opazovanje.

V Iranu so potekali najobsežnejši protesti v zadnjih dveh tednih, sproženi zaradi poslabšanja gospodarskega stanja. Vrhovni voditelj Khamenei je poudaril, da se islamska republika ne bo umaknila pred protesti. Strokovnjaki poročajo, da se ameriške specialne enote pripravljajo na morebitno vojaško operacijo v Iranu, vendar ne pričakujejo neposredne zunanje intervencije. Protestniki kljub represiji množično odhajajo na ulice in vzklikajo protirežimska gesla.

Iranske oblasti so v poskusu zadušitve vse obsežnejših protivladnih protestov uvedle skoraj popolno blokado dostopa do svetovnega spleta v celotni državi. Namen te drastične poteze je preprečiti organizacijo novih demonstracij in omejiti širjenje informacij o dogajanju v državi, kar neodvisnim opazovalcem onemogoča verifikacijo dogajanja na terenu. Kljub prizadevanjem režima, da bi osamil protestnike, se ti zatekajo k alternativnim metodam komuniciranja, vključno s satelitskimi sistemi Starlink in tujimi televizijskimi postajami, kot sta Iran International in Manoto. Protestno gibanje, ki državo pretresa že skoraj dva tedna, predstavlja enega največjih izzivov za stabilnost tamkajšnjega režima v zadnjih letih. Poročila iz notranjosti države kažejo, da so oblasti močno zaskrbljene zaradi vztrajnosti in številčnosti udeležencev, zato so se odločile za tvegan ukrep informacijske osamitve. Blokada spleta ne vpliva le na koordinacijo protestov, temveč hromi tudi vsakodnevno gospodarstvo in komunikacijo civilnega prebivalstva s svetom. Mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja dogajanje, saj omejevanje svobode govora in dostopa do informacij pogosto napoveduje stopnjevanje nasilja nad civilisti. Predstavniki protestnih gibanj so v izjavah poudarili, da njihova sporočila ne bodo utihnila in da bodo našli poti za obveščanje svetovne javnosti o dejanskem stanju v Iranu, ne glede na tehnične ovire, ki jih postavlja vlada v Teheranu.

Organizacija Human Rights Watch (HRW) je opozorila, da so oblasti v Združenem kraljestvu močno omejile pravico do protestov, kar je v nasprotju z mednarodnimi obveznostmi glede človekovih pravic. Kritizirali so tudi širitev represivnih ukrepov proti mirnim demonstrantom in primerjajo stanje v Združenem kraljestvu z državami, kot je Madžarska pod vodstvom Viktorja Orbána, kar kaže na erozijo državljanskih pravic.

Nemška osrednja raziskovalna organizacija za neidentificirane leteče predmete (GEP) s sedežem v Odenwaldu je v letu 2024 zabeležila rekordno število poročil o nenavadnih pojavih na nebu. Strokovnjaki, ki so analizirali podatke za preteklo leto, so ugotovili, da je povečano število prijav posledica večje prepoznavnosti organizacije v javnosti in tehnološkega napredka, ki amaterjem omogoča lažje dokumentiranje opazovanj. Raziskovalci so poudarili, da so bili skoraj vsi prijavljeni primeri po podrobni analizi pojasnjeni kot naravni ali tehnični pojavi. Med najpogostejšimi vzroki za prijave so bili planet Venera, sateliti projekta Starlink podjetja SpaceX in različne vrste dronov, ki v zadnjem času postajajo vse bolj dostopni. Čeprav so ljudje poročali o domnevno nepojasnjenih svetlobnih učinkih, so preiskave leta 2025 potrdile, da gre v veliki večini za znane objekte, ki jih opazovalci zaradi specifičnih atmosferskih pogojev ali nepoznavanja tehnologije napačno interpretirajo. Organizacija GEP kljub temu poziva javnost k nadaljnjemu sodelovanju pri spremljanju zračnega prostora.

Podjetje Starlink, ki je v lasti ameriškega milijarderja Elona Muska, je napovedalo, da bo prebivalcem Venezuele do 3. februarja 2026 zagotovilo brezplačen dostop do širokopasovnega satelitskega interneta. Odločitev podjetja je neposreden odziv na izredne politične razmere in vsesplošen kaos, ki je nastal po vojaški operaciji Združenih držav Amerike, v kateri je bil zajet dolgoletni predsednik Nicolás Maduro. S to potezo želi podjetje SpaceX zagotoviti neprekinjeno komunikacijo in pretok informacij v državi, ki se trenutno spopada z nestabilnostjo in negotovo prihodnostjo. Elon Musk je novico potrdil na svojem družbenem omrežju X, kjer je poudaril pomen podpore venezuelskemu ljudstvu v ključnih trenutkih. Storitev bo vsem uporabnikom na voljo brezplačno za obdobje enega meseca, kar naj bi preprečilo informacijsko blokado po padcu prejšnjega režima. Zaradi trenutnih razmer v Venezueli, kjer so tradicionalne komunikacijske poti lahko motene ali nadzorovane, satelitska tehnologija Starlink predstavlja ključno orodje za dostop do neodvisnih informacij in povezavo s svetom.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro in njegova soproga sta se pojavila pred sodiščem v New Yorku. Maduro je obtožen štirih točk obtožnice. Dogodek je spremljalo veliko število kamer.

Podjetje Starlink, ki je v lasti ameriškega podjetnika Elona Muska, je napovedalo, da bo prebivalcem Venezuele do 3. februarja zagotovilo brezplačen in neprekinjen dostop do širokopasovnega satelitskega interneta. Odločitev podjetja sledi zaostritvi varnostnih razmer v državi, vključno z vojaškimi operacijami v prestolnici Caracas in domnevnim pridržanjem venezuelskega predsednika. Namen te poteze je zagotoviti pretok informacij v času destabilizacije državnih institucij in morebitnih omejitev lokalnih komunikacijskih kanalov. Storitev bo prebivalcem na voljo mesec dni, kar bo omogočilo komunikacijo v obdobju, ko so klasična omrežja lahko ogrožena zaradi političnih nemirov. Satelitsko omrežje SpaceX bo tako neposredno poseglo v informacijsko krajino Venezuele, kjer so se v preteklosti že pojavljale težave z omejevanjem spletnega dostopa s strani oblasti. Podjetje poudarja, da gre za humanitarno gesto, ki bo ljudem olajšala dostop do kritičnih informacij in stike z bližnjimi v kriznem obdobju.

Po poročanju je ameriški vojaški napad v Venezueli zahteval najmanj 40 življenj, vključno s civilisti in vojaki. Nicolás Maduro je bil odpeljan v zapor v Brooklynu, začasno vodenje Venezuele pa je prevzela podpredsednica Rodriguez. Grški premier Micotakis je izrazil upanje ob koncu Madurovega režima, medtem ko so Venezuelci na Južni Floridi proslavljali njegovo odstranitev.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

Donald Trump je ponoči objavil skoraj sto sporočil na Truth Social. Analiza opozarja na 'usodno napako' v Trumpovem pristopu do Venezuele, ki bi lahko sprožila negativne posledice. Strokovnjak meni, da ima Trump 'veliko za skrivati', saj se težave njegove administracije 'zaostrujejo'.

Po aretaciji Nicolása Madura v ameriškem napadu na Caracas je umrlo najmanj 40 ljudi, med njimi tudi civilisti. Po podatkih New York Timesa naj bi v operaciji umrlo 80 ljudi. Maduro je v priporu v New Yorku, kjer čaka na sojenje.

Ameriški milijarder Elon Musk je po zajetju venezuelskega predsednika Nicolása Madura napovedal, da bo njegovo podjetje SpaceX prebivalcem Venezuele omogočilo brezplačen dostop do satelitskega internetnega omrežja Starlink. Storitev bo za omejeno obdobje enega meseca na voljo vsem uporabnikom v državi, s čimer želi podjetje zagotoviti nemoteno komunikacijo v času politične nestabilnosti. Musk je svojo odločitev pospremil z izrazom podpore venezuelskemu ljudstvu. Ta poteza sledi stopnjevanju napetosti v državi, kjer so komunikacijske poti pogosto podvržene državni cenzuri ali tehničnim motnjam. Brezplačen dostop do širokopasovnega interneta naj bi državljanom omogočil lažje širjenje informacij v obdobju po aretaciji dolgoletnega voditelja. Gre za podoben model delovanja, kot ga je Musk ubral v nekaterih drugih kriznih žariščih po svetu, kjer je satelitska tehnologija odigrala ključno vlogo pri ohranjanju povezljivosti.

Starlink je napovedal, da bo prebivalcem Venezuele zagotovil brezplačen satelitski internet do 3. februarja. Odločitev naj bi bila sprejeta zaradi napada ZDA na Caracas.

Kitajska je obsodila ZDA zaradi aretacije Nicolása Madura in zahtevala njegovo izpustitev ter zagotovitev njegove varnosti. Indijski ameriški zakonodajalci so kritizirali Trumpovo odločitev o uporabi vojaške sile v Venezueli. Benjamin Netanjahu je pohvalil Trumpa za napad ZDA na Venezuelo in zajetje Madura. Trump je tudi napovedal, da bodo ameriška naftna podjetja vstopila v Venezuelo. Obstajajo tveganja pri nadzoru režima, ki ga je vodil Nicolás Maduro.

Družba SpaceX je napovedala, da bo leta 2026 približno polovico svoje trenutne konstelacije satelitov Starlink premaknila v nižjo zemeljsko orbito. Skupno bodo premaknili okoli 4.400 satelitov, ki bodo namesto na višini 550 kilometrov po novem krožili na 480 kilometrih nad površjem Zemlje. Odločitev je posledica naraščajočih skrbi glede varnosti v vesolju in povečanega tveganja za nastanek vesoljskih odpadkov, do katerih bi lahko prišlo ob morebitnih trčenjih v nasičenem orbitalnem prostoru. Operacija zniževanja orbit se bo pričela v prihodnjem letu, podjetje pod vodstvom Elona Muska pa želi s tem ukrepom izboljšati odzivnost satelitov in olajšati njihovo odstranitev iz orbite po koncu življenjske dobe. Premik sledi nedavnim orbitalnim anomalijam, ki so izpostavile ranljivost obsežnih satelitskih mrež. Nižja orbita omogoča hitrejši vstop satelita v atmosfero in popolno izgorevanje, kar bistveno zmanjšuje dolgoročno onesnaženje vesolja okoli Zemlje.

Podjetje Starlink, ki deluje pod okriljem družbe SpaceX Elona Muska, je napovedalo obsežno prilagoditev svoje satelitske mreže. V letu 2026 nameravajo znižati orbito celotne flote satelitov z obstoječih 550 kilometrov na približno 480 kilometrov nad površjem Zemlje. Odločitev je v četrtek potrdilo vodstvo inženirskega oddelka podjetja, ki kot glavni razlog navaja izboljšanje vesoljske varnosti. Znižanje višine bo po besedah podpredsednika inženiringa Michaela Nicollsa bistveno zmanjšalo tveganje za trčenja z drugimi sateliti in nastajanje vesoljskih smeti, saj se v nižjih orbitah gostota objektov zmanjša, obenem pa naravni atmosferski upor omogoča hitrejšo deorbitacijo odsluženih naprav. Ta strateška poteza prihaja v času, ko se v nizki zemeljski orbiti (LEO) kopičijo satelitske konstelacije različnih ponudnikov, kar povečuje število nevarnih bližnjih srečanj. Z znižanjem orbite želi SpaceX ohraniti dolgoročno vzdržnost vesoljskih operacij in se spopasti z izzivi, ki jih prinaša vse večja gneča v vesolju. Načrtovano prestrukturiranje se bo izvajalo postopoma skozi celotno leto 2026 in bo zajelo tisoče aktivnih satelitov, kar predstavlja enega največjih logističnih podvigov v zgodovini upravljanja satelitskih konstelacij.

Podjetje Starlink, ki deluje pod okriljem podjetja SpaceX v lasti Elona Muska, je napovedalo in začelo izvajati načrt za znižanje orbite tisočem svojih satelitov v zemeljski krožnici. Satelitsko omrežje, ki je zasnovano za zagotavljanje širokopasovnega dostopa do interneta po celotnem planetu, bo svoje enote premaknilo v nižjo sfero, kar naj bi izboljšalo odzivnost sistema in zmanjšalo latenco pri prenosu podatkov. Ta korak je del širše strategije podjetja za optimizacijo delovanja njihovega naraščajočega števila naprav v vesolju. Premik satelitov v nižjo orbito prinaša tudi določene prednosti pri upravljanju vesoljskih odpadkov. Sateliti v nižji orbiti so bolj izpostavljeni vplivom atmosferskega upora, kar pomeni, da bi v primeru okvare ali konca življenjske dobe hitreje vstopili v ozračje in tam zgoreli, namesto da bi desetletja ostali v orbiti kot nevarni odpadki. Podjetje kljub temu ostaja pod drobnogledom astronomov in regulatorjev zaradi vpliva takšnih konstelacij na opazovanje nočnega neba in varnost v vesoljskem prostoru.

Kitajska je v Varnostnem svetu Združenih narodov uradno obtožila ameriško podjetje SpaceX, da njegovi sateliti sistema Starlink ogrožajo kitajsko vesoljsko postajo. Po navedbah Pekinga sta se satelita omenjenega podjetja dvakrat nevarno približala njihovi postaji, zaradi česar so morali kitajski astronavti izvesti izogibalne manevre, da bi preprečili trčenje. Kitajska stran trdi, da Združene države Amerike s svojo dejavnostjo kršijo mednarodne pogodbe o vesolju in nezakonito zasedajo omejene orbitalne vire. Ameriška stran te obtožbe zavrača in poudarja, da podjetje SpaceX aktivno prilagaja višino svojih satelitov, da bi zmanjšalo tveganje za trčenja v vse bolj nasičeni zemeljski orbiti. Tehnološka in informacijska vojna med velesilama se tako s površja Zemlje seli v vesolje, kjer se obe državi potegujeta za prevlado na področju satelitskih komunikacij, raziskovanja lune in nadzora nad nizkozemeljsko orbito. Strokovnjaki opozarjajo, da bi lahko pomanjkanje jasnih mednarodnih pravil glede prometa v vesolju v prihodnje povzročilo še več tovrstnih incidentov.

Kitajska je na neformalnem zasedanju Varnostnega sveta Združenih narodov izrazila resno zaskrbljenost glede satelitskega omrežja Starlink, ki je v lasti podjetja SpaceX ameriškega milijarderja Elona Muska. Po poročanju časnika South China Morning Post kitajski predstavniki trdijo, da širjenje te satelitske konstelacije predstavlja neposredno grožnjo njihovi nacionalni varnosti. Peking je svoje pomisleke predstavil 29. decembra, pri čemer so poudarili tveganja za varnost v vesolju in potencialne vojaške implikacije tovrstne tehnologije. Kitajske oblasti so že v preteklosti opozarjale na nevarnost trčenj v orbiti, tokratna razprava pred mednarodnim telesom pa kaže na zaostrovanje odnosov med Kitajsko in zasebnimi tehnološkimi giganti iz Združenih držav Amerike. Sateliti Starlink zagotavljajo širokopasovno internetno povezavo po celem svetu, vendar njihova številčnost in strateška zmogljivost sprožata vprašanja o nadzoru nad nizkozemeljsko orbito. Kitajska stran je pozvala k večji regulaciji in preglednosti operacij zasebnih vesoljskih podjetij, ki bi lahko vplivale na stabilnost v vesolju.

Družba Starlink je napovedala obsežno rekonfiguracijo svoje satelitske konstelacije, v okviru katere bo približno 4400 satelitov premaknila z višine 550 kilometrov na približno 480 kilometrov. Podpredsednik inženiringa pri podjetju SpaceX, Michael Nicolls, je pojasnil, da je glavni namen te poteze zmanjšanje tveganja za trke v vse bolj nasičenem nizkozemeljskem tiru. Nižja orbita bo omogočila hitrejši naravni propad satelitov in njihov vstop v atmosfero v primeru okvar, kar je ključno za preprečevanje nastajanja dolgotrajnih vesoljskih smeti. Odločitev je povezana tudi s prihajajočim sončevim minimumom, ki je pričakovan v začetku prihodnjega desetletja. V tem obdobju se gostota atmosfere zmanjša, kar podaljša čas, potreben za naravno odstranitev predmetov iz orbite. Z znižanjem višine bo Starlink skrajšal čas balističnega razpada za več kot 80 odstotkov, kar pomeni, da se bo obdobje, v katerem bi neaktiven satelit krožil okoli Zemlje, zmanjšalo z več let na le nekaj mesecev. Ta proaktivni ukrep sledi povečanemu pritisku konkurence, zlasti Amazonovega projekta Kuiper, ki prav tako krepi svojo prisotnost v vesolju.

Telekomunikacijski operaterji v Pakistanu in Indiji so v zadnjem obdobju pozvali k uvedbi pragmatičnih politik pri dodeljevanju frekvenčnega spektra, ki bi upoštevale gospodarsko realnost panoge. Podjetja poudarjajo, da bi morala vlada prednostno obravnavati dolgoročne koristi digitalne povezljivosti pred kratkoročnimi proračunskimi prihodki. V Pakistanu se sektor sooča s pomanjkanjem razpoložljivega spektra, kar zavira razvoj 5G omrežij in omejuje kakovost storitev za gospodinjstva ter podjetja. Indijska vlada je medtem predstavila Nacionalni načrt razporeditve frekvenc (NFAP) 2025, ki ga je panožno združenje COAI pozdravilo kot korak v smeri globalne uskladitve. Načrt predvideva sprostitev srednjefrekvenčnega pasu, kar je ključno za širitev omrežij 5G in prihodnjih tehnologij 6G. Hkrati se na indijskem trgu pričakuje vstop novih ponudnikov satelitskih komunikacij, vključno z družbo Starlink Elona Muska, kar naj bi povečalo konkurenco v segmentu premijskih storitev.

AST SpaceMobile je iz Indije izstrelil svoj največji satelit doslej, BlueBird 6, s čimer je podjetje prvič razmestilo satelit v svoji konstelaciji v nizki zemeljski orbiti (LEO). Ta konstelacija je zasnovana za zagotavljanje neposredne povezljivosti s pametnimi telefoni in bo konkurirala SpaceX-ovemu Starlinku. Izstrelitev prihaja v času, ko se v industriji LEO v letu 2026 pričakuje okrepljena konkurenca, še posebej, če bo SpaceX nadaljeval z IPO.

Nova bolivijska vlada je izdala odlok, ki bo omogočil globalnim satelitskim internetnim podjetjem, kot sta Starlink ali Kuiper, zagotavljanje internetnega dostopa po vsej andski državi. Cilj je posodobiti tehnologijo in pospešiti počasne internetne povezave. Predsednik Rodrigo Paz je podpisal odlok, ki odpravlja omejitve, ki jih je socialistična vlada njegovega predhodnika Luisa Arceja uvedla mednarodnim satelitskim podjetjem. Lani je Arcejeva vlada zavrnila izdajo licence podjetju SpaceX, ki je lastnik Starlinka, zaradi skrbi glede varstva podatkov in nacionalne suverenosti.

Obveščevalne službe držav NATA sumijo, da Rusija razvija novo protisatelitsko orožje, namenjeno uničenju satelitske konstelacije Starlink Elona Muska. Orožje naj bi ustvarilo uničujoče orbitne oblake šrapnelov in omejilo zahodno premoč v vesolju, ki je pomagala Ukrajini na bojišču.

Tesla si prizadeva izboljšati delovanje sistema za popolno avtonomno vožnjo s pomočjo novega patenta, ki bo reševal težave pri navigaciji. Poleg tega razmišljajo o integraciji Starlink anten v strehe vozil, kar bi omogočilo hitrejši internet in zmanjšalo stroške povezljivosti.

Tesla je vložil patent za integracijo Starlink anten v streho vozil, kar bi omogočilo neposreden dostop do hitrega interneta iz vesolja. S tem bi Tesla zmanjšal odvisnost od tretjih ponudnikov, kot je AT&T, in prevzel nadzor nad stroški povezljivosti. Nekateri lastniki Teslinih vozil že uporabljajo Starlink Mini antene, kar nakazuje na prihodnost mobilne povezljivosti.

Airtel Africa je sklenila dogovor s podjetjem SpaceX za uvedbo satelitske povezljivosti Starlink Direct-to-Cell na vseh svojih 14 trgih, ki skupno oskrbujejo 174 milijonov strank. Ta partnerstvo bo strankam Airtel Africa z združljivimi pametnimi telefoni omogočilo omrežno povezljivost prek Starlinka tudi v regijah brez zemeljske pokritosti. Storitev naj bi bila prva satelitska mobilna storitev za milijone ljudi v Afriki.

Po poročanju revije Forbes je Elon Musk postal prva oseba v zgodovini, katere premoženje je preseglo 600 milijard dolarjev. Njegovo premoženje naj bi doseglo 677 milijard dolarjev, predvsem zaradi rasti tržne vrednosti podjetja SpaceX.

Elon Musk, izvršni direktor podjetij Tesla in SpaceX, je izrazil navdušenje nad lansiranjem satelitske internetne storitve Starlink v Indiji. Odzval se je pozitivno na razprave z ministrom za komunikacije, Jyotiradityo Scindia. Minister Scindia se je srečal s podpredsednico Starlinka, Lauren Dreyer, da bi razpravljali o okrepitvi digitalne povezljivosti v Indiji s pomočjo satelitov.

Podjetje Starlink, ki ga vodi Elon Musk, je v Indiji objavilo cene za svojo storitev satelitskega interneta za domačo uporabo. Mesečna naročnina znaša 8.600 rupij, medtem ko komplet strojne opreme stane 34.000 rupij. Podjetje obljublja 99,9-odstotno razpoložljivost storitve.

SpaceX se pripravlja na neposredno konkurenco podjetjem AT&T, Verizon in T-Mobile. Njena podružnica Starlink je 16. oktobra vložila zahtevo za registracijo blagovne znamke »Starlink Mobile«, kar nakazuje načrte za vstop na trg brezžičnih operaterjev.

Komercialno vesoljsko podjetje SpaceX, ki ga vodi Elon Musk, naj bi po poročanju The Wall Street Journala v pogovorih o prodaji delnic s strani notranjih oseb doseglo vrednost 800 milijard dolarjev. To je dvakrat več kot pred nekaj meseci.

Po podatkih ruskega obrambnega ministrstva, ki jih navaja TASS, ukrajinske oborožene sile (VSU) v območju posebne vojaške operacije dnevno izgubijo približno 1400 vojakov, ubitih in ranjenih. Poleg tega je skupina "Zahod" sporočila o uničenju več ukrajinskih vozil, minometov in terminalov Starlink, pri čemer naj bi se trije ukrajinski vojaki predali.

Rusija razvija nizkoorbitalni satelitski sistem "Рассвет", ki naj bi bil suveren odgovor na ameriški Starlink. Poslanec Sergej Bojarski je izjavil, da bo Rusija svojim zaveznikom lahko ponudila dostop do tega novega sistema.