V Iranu so se po drastičnem padcu vrednosti nacionalne valute rial razširili množični protesti, ki so zajeli večja mesta, vključno s Teheranom, Mašhadom in Širazom. Rial je v primerjavi z ameriškim dolarjem dosegel zgodovinsko nizko vrednost, ko se je menjalni tečaj na prostem trgu povzpel na približno 1,4 milijona rialov za dolar, kar predstavlja skoraj 95-odstotno izgubo kupne moči v izjemno kratkem obdobju. Gospodarska kriza, ki so jo dodatno zaostrili visoka inflacija, sankcije in zmanjšani prihodki od nafte, je trgovce v teheranskem Velikem bazarju prisilila k stavkam, študente in ostale državljane pa na ulice, kjer zahtevajo odgovornost za gospodarsko upravljanje države. Zaradi stopnjevanja nemirov in poročil o nasilnem zatiranju protestov s strani varnostnih sil, pri čemer naj bi bilo več sto ljudi ubitih, je iranska vlada uvedla skoraj popolno blokado dostopa do interneta. Ameriško ministrstvo za zunanje zadeve je izdalo nujno opozorilo svojim državljanom, naj nemudoma zapustijo državo, saj obstaja tveganje dolgotrajnih komunikacijskih izpadov in širitve regionalnega konflikta. Državljanom svetujejo umik po kopnem prek Turčije ali Armenije, če so te poti varne. Nestabilnost v Iranu in umirjanje inflacije v Združenih državah Amerike sta sprožila močan odziv na kriptovalutnih trgih. Bitcoin je prvič po več kot 50 dneh presegel vrednost 95.000 ameriških dolarjev, saj vlagatelji digitalna sredstva vse pogosteje uporabljajo kot zaščito pred geopolitičnimi tveganji. Poleg bitcoina so se v regiji uveljavili tudi stabilni kovanci, kot je Tether, ki državljanom v kriznih razmerah služijo kot sredstvo za ohranjanje premoženja, hkrati pa po mnenju mednarodnih analitikov subjektom pod sankcijami omogočajo izogibanje omejitvam.

Ameriški predsednik Donald Trump od obrambnega ministrstva pričakuje predstavitev širokega nabora vojaških možnosti za napad na Iran, medtem ko to državo pretresajo nasilni notranji nemiri. Po navedbah ameriških uradnikov Pentagon pripravlja predloge, ki vključujejo tudi obsežne kinetične operacije, čeprav Trumpova administracija kot vzvoda za zrušitev teokratskega režima v Teheranu primarno uporablja ostre gospodarske sankcije in visoke carine. Strateg Steve Bannon je poudaril, da so nedavno uvedene 25-odstotne carine na trgovinske partnerje že začele izolirati Iran in hromiti njegovo gospodarstvo. Medtem ko uradni Washington napoveduje pomoč iranskim protestnikom, se v javnosti pojavljajo kritike glede poročanja zahodnih medijev o naravi nemirov. Nekateri neodvisni viri opozarjajo, da mediji spregledujejo nasilna dejanja protestnikov, kot so požigi javnih zgradb in napadi na neoborožene stražarje, ter se namesto tega zanašajo na podatke nevladnih organizacij, ki jih financirajo Združene države Amerike. Ta enostranska podoba naj bi Trumpa dodatno spodbudila k razmišljanju o vojaškem posredovanju, ki bi služilo kot dodaten geopolitični pritisk. Dogajanje predstavlja stopnjevanje dolgotrajnih napetosti, saj Trumpova administracija odkrito zasleduje cilj zamenjave režima s kombinacijo gospodarske blokade in vojaških groženj. Poleg snovanja napadov se načrtujejo tudi ukrepi za zaseg iranskih tankerjev z nafto, namenjenih v Kitajsko, s čimer želijo ZDA popolnoma odrezati finančne vire iranskih mullahov. Trumpova strategija 'Amerika prva' tako neposredno izziva obstoječi mednarodni red in stopnjuje tveganje za izbruh spopada širših razsežnosti v regiji.

Donald Trump je razmišljal o vojaškem posredovanju v Iranu, vendar je ohranil odprto diplomatsko pot. Obenem je napovedal 25-odstotne carine za države, ki poslujejo z Iranom. Iranska vlada trdi, da ima situacijo pod nadzorom in organizirala je množične shode v podporo režimu. Poročila pravijo, da je bilo v protestih ubitih skoraj 650 ljudi.

Predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola je v ponedeljek uradno razglasila prepoved vstopa vsem iranskim diplomatom in uradnim predstavnikom v prostore te institucije. Odločitev predstavlja oster diplomatski odziv na nasilno zatiranje protivladnih protestov v Iranu, kjer tamkajšnji režim z uporabo sile odgovarja na zahteve državljanov po večjih svoboščinah in spoštovanju človekovih pravic. Metsola je ob napovedi ukrepa poudarila, da običajno sodelovanje z Iranom v trenutnih okoliščinah ni več mogoče. Po njenih besedah iransko ljudstvo, ki se pogumno bori za svojo svobodo, potrebuje več kot le besedno solidarnost evropskih institucij. Ukrep je namenjen predvsem delegitimaciji vlade v Teheranu in pritisku na tamkajšnje oblasti, naj prenehajo z nasiljem nad lastnim prebivalstvom. Prepoved vstopa v stavbe parlamenta v Bruslju in Strasbourgu velja za vse predstavnike iranskega režima do preklica. Gre za eno najstrožjih simbolnih in političnih potez Evropskega parlamenta v zadnjem obdobju, ki odraža stopnjevanje napetosti med Evropsko unijo in Iranom zaradi vprašanj človekovih pravic in varnostne politike.

Polkovnik Hodarenok je poročal, da ZDA zaključujejo priprave na vojaško posredovanje proti Iranu. Ameriški predsednik Donald Trump je pozval prebivalce Irana, naj nadaljujejo s protesti, in jim obljubil, da je "pomoč že na poti". ZDA naj bi od evropskih zaveznikov zahtevale obveščevalne podatke o potencialnih ciljih v Iranu. Trumpova administracija je prejela seznam pomembnih objektov v Iranu, ki bi lahko bili tarča ameriških sil.

Teheran je uradno posvaril zaveznice Združenih držav Amerike na Bližnjem vzhodu, da bodo ameriška vojaška oporišča na njihovih ozemljih postala tarče povračilnih ukrepov, če bo Washington izvedel napad na Iran. Visoki iranski uradnik je pojasnil, da so sosednje države že prejele opozorilo o posledicah morebitnega nudenja podpore ameriškim operacijam. Grožnje prihajajo v času zaostrenih razmer v državi, kjer organizacije za človekove pravice poročajo o skoraj 2.600 smrtnih žrtvah med protivladnimi protesti, ter po neposrednih opozorilih predsednika Donalda Trumpa glede posredovanja. Zaradi naraščajočih napetosti in neposredne nevarnosti so začeli izvajati evakuacijo osebja iz letalskega oporišča Al Udeid v Katarju. Al Udeid velja za največje ameriško vojaško središče v regiji, kjer je običajno stacioniranih približno 10.000 vojakov. Trije diplomati so potrdili, da je bilo osebju ukazano, naj zapusti bazo, kar nakazuje na resno oceno ogroženosti s strani ameriških obveščevalnih služb. Razmere so se dodatno poslabšale po prekinitvi neposrednih stikov med Teheranom in Washingtonom, kar povečuje strah pred nenadnim vojaškim spopadom. Iran vztraja, da bo vsakršen poskus vmešavanja v notranje zadeve ali napad na njegovo ozemlje sprožil obsežen odgovor, ki bi vključeval tudi napade na Izrael in strateške točke po celotnem zalivu. Mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja dogajanje, saj bi konflikt v tem delu sveta neizogibno vplival na stabilnost svetovnih trgov.

Ameriški predsednik Donald Trump je v javnih izjavah pozval iranske državljane k nadaljevanju protestov proti tamkajšnjim oblastem in obljubil, da je pomoč na poti. Trump je odpovedal vsa načrtovana srečanja z iranskimi uradniki, dokler se ne končajo nasilni poboji demonstrantov, ter zagrozil z odločnim odzivom, če bo Teheran začel z usmrtitvami ujetih udeležencev nemirov. Po poročanju medijev Bela hiša preučuje različne možnosti ukrepanja, vključno z omejenimi vojaškimi napadi in dostavo tehnološke pomoči, kot je satelitski internet Starlink. Iransko vodstvo je oštro obsodilo Trumpove izjave in ga obtožilo spodbujanja politične destabilizacije, nasilja ter ogrožanja nacionalne varnosti in suverenosti države. Iranske oblasti trdijo, da Washington neposredno podpihuje kaos na ulicah, medtem ko strokovnjaki opozarjajo na protislovja v Trumpovi retoriki. Slednji namreč po eni strani obsoja nasilje nad iranskimi protestniki, po drugi strani pa jih spodbuja k zasedbi vladnih poslopij, kar bi lahko privedlo do še večjega števila žrtev. Analitiki opozarjajo tudi na dvojna merila ameriškega predsednika, ki je v preteklosti ostro nastopil proti domačim protestnikom v Združenih državah Amerike, medtem ko gibanja v tujini podpira glede na geopolitične interese. Čeprav Trump obljublja pomoč, so zavezniki v Evropi in nekateri politični krogi v ZDA skeptični do možnosti nove vojaške operacije na Bližnjem vzhodu, ki bi lahko prerasla v širši regionalni konflikt.

Teheran je uradno opozoril zaveznice Združenih držav Amerike na Bližnjem vzhodu, da bodo iranske sile napadle ameriška vojaška oporišča na njihovem ozemlju, če bo Washington izvedel vojaški udar na Iran. Grožnja sledi izjavam ameriškega predsednika Donalda Trumpa o morebitnem posredovanju v podporo protivladnim protestnikom, ki so v zadnjih dneh zajeli islamsko republiko. Razmere so se dodatno zaostrile po poročilih o več kot 2.000 ubitih demonstrantih, zaradi česar so ZDA napovedale ostre ukrepe v primeru nadaljnjega nasilja in usmrtitev zapornikov. Iranske oblasti so hkrati napovedale izvedbo hitrih sodnih postopkov proti aretiranim protestnikom, pri čemer je bila za enega udeleženca že izrečena smrtna kazen. Trumpova administracija je to potezo označila za nesprejemljivo in zagrozila z močnim odzivom. Medtem ko napetosti naraščajo, nekateri regionalni akterji, vključno z Izraelom in nekaterimi arabskimi državami, pozivajo Washington k previdnosti. Njihovi diplomati svetujejo, naj ZDA z letalskimi napadi počakajo, saj ocenjujejo, da iranski režim še ni dovolj oslabljen, da bi bila vojaška intervencija v tem trenutku strateško učinkovita. Zaradi povečane nevarnosti neposrednega spopada so se začele delne evakuacije vojaškega osebja iz nekaterih največjih ameriških baz v regiji. Analitiki ocenjujejo, da je možnost neposrednega vojaškega konflikta trenutno zelo visoka, saj obe strani stopnjujeta retoriko in vojaško pripravljenost. Svetovna javnost z zaskrbljenostjo spremlja dogajanje, saj bi morebitna eskalacija lahko povzročila destabilizacijo celotnega Bližnjega vzhoda in vplivala na globalne trge energentov.

Iranski obrambni minister Aziz Nafizardeh je ponovil grožnjo, da bo Iran napadel ameriške baze v regiji, če bo Donald Trump sprožil vojaško ofenzivo proti Iranu. To je odgovor na Trumpove izjave o podpori protestnikom v Iranu in opozorilo pred zunanjim vmešavanjem.

Teheran je uradno opozoril države v regiji, da bodo ameriška vojaška oporišča na njihovih ozemljih postala tarče napadov, če bodo Združene države Amerike izvedle vojaški poseg proti Iranu. Iranske oblasti so sosednje države pozvale, naj pritisnejo na Washington in preprečijo morebitno stopnjevanje napetosti. Opozorilo prihaja v času povečanih groženj z vojaško intervencijo, s katero bi ZDA odgovorile na iranske aktivnosti v regiji. Istočasno je upokojeni brigadni general izraelske vojske in predsednik Izraelskega foruma za obrambo in varnost (ISDF) Amir Avivi za časnik The Jerusalem Post ocenil, da je iranski režim pred padcem. Avivi napoveduje, da bo kmalu prišlo do obsežne ameriške vojaške intervencije, ki bi lahko korenito spremenila politično strukturo v Teheranu. Te navedbe dopolnjujejo poročila v medijih Times of Israel, ki poudarjajo resnost iranskih groženj sosednjim državam. Napetosti med Teheranom na eni strani ter Washingtonom in Jeruzalemom na drugi strani se stopnjujejo zaradi iranskega jedrskega programa in nedavnih testiranj naprednih obrambnih sistemov. Regija ostaja v stanju visoke pripravljenosti, saj bi morebiten neposreden spopad med ZDA in Iranom vključeval več bližnjevzhodnih držav, kjer so nameščene ameriške enote. Teheran poudarja, da ne bo dopustil izvajanja napadov s sosednjih ozemelj brez povračilnih ukrepov.

Iransko zunanje ministrstvo je na zagovor poklicalo veleposlanike Francije, Nemčije, Italije in Združenega kraljestva, potem ko se je država znašla pod valom mednarodnih obsodb zaradi ravnanja ob protivladnih protestih. Iranske oblasti so diplomatom predvajale videoposnetke, ki naj bi dokazovali oboroženo nasilje s strani protestnikov, s čimer želi Teheran opravičiti svoje ukrepe in zavrniti obtožbe o brutalnem zatiranju civilistov. Iranski predstavniki trdijo, da posnetki demantirajo poročila o mirnih shodih in kažejo na organiziran upor. Istočasno se je v tujini, predvsem v Kanadi, zbralo več sto iranskih izseljencev, ki so protestirali proti trenutnemu režimu v Teheranu. Shodi, na katerih so prevladovali privrženci nekdanje monarhije, so bili namenjeni ozaveščanju o razmerah v domovini, kjer so oblasti po navedbah organizatorjev prekinile dostop do električne energije in spleta. Protestniki v tujini so pozvali mednarodno skupnost k odločnejšemu ukrepanju in posredovanju zaradi domnevnih pobojev civilistov. Napetosti v državi se stopnjujejo v času, ko Iran že dlje časa vztraja pri svojem jedrskem programu, kar še dodatno zaostruje odnose z zahodnimi velesilami. Medtem ko vlada v Teheranu poskuša z notranjo propagando in pritiski na tuje diplomate stabilizirati svoj položaj, pritiski mednarodne skupnosti in diaspora krepijo pozive k spremembi režima. Situacija ostaja nestabilna, saj se znotraj države nadaljujejo spopadi med varnostnimi silami in protestniki.

Predsednik Trump se je soočil z dodatnimi kritikami zaradi intervjuja za New York Times, v katerem je izrazil dvome o omejitvah svoje moči po invaziji na Venezuelo. Senator Thom Tillis je napovedal blokado vseh Trumpovih kandidatov zaradi preiskave predsednika Federal Reserve Jeroma Powella, kar kaže na naraščajoč odpor znotraj Republikanske stranke. Pravosodno ministrstvo je odpustilo tožilca Roberta McBridea, ker ni želel sodelovati pri pregonu nekdanjega direktorja FBI Jamesa Comeyja. Finančni minister Scott Bessent naj bi bil presenečen nad pravnimi postopki proti Powellu, kar kaže na notranje nesoglasje v administraciji.

Donald Trump je izjavil, da razmišlja o "močnih možnostih" za posredovanje v Iranu, vključno z zračnimi napadi, zaradi nasilnega zatiranja protestov. Organizacije za človekove pravice poročajo, da je bilo ubitih že skoraj 650 protestnikov, na tisoče pa jih je bilo pridržanih. Iran trdi, da je pripravljen na pogovore, a tudi na vojno. Trump je tudi nakazal, da je Iran morda prestopil rdečo črto.

Donald Trump je uvedel 25-odstotne carine za vse države, ki poslujejo z Iranom. Hkrati je razmišljal o vojaških udarih na Teheran, vendar je tudi pretehtal ponudbo Irana za pogovore o denuklearizaciji.

Iranski parlamentarni govorec je opozoril ZDA pred morebitno napačno oceno, če bo Iran napaden, in zagrozil s povračilnimi ukrepi. Iran je tudi opozoril, da bo v primeru napada na Teheran udaril po Izraelu in ameriških bazah. Iranski predsednik je izjavil, da bo poslušal protestnike, a opozoril pred izgredniki, kar kaže na zaostritev stališča glede protestov. Kljub zaostrenim ukrepom varnostnih sil se protivladni protesti v Iranu nadaljujejo že petnajsti dan, medtem ko zahodne države, predvsem ZDA, povečujejo pritisk na Teheran. Iranske oblasti so napovedale, da bi lahko okrepile zatiranje protestov, za nemire pa so okrivile teroriste.

Predsednik Donald Trump je poskušal prepričati vodilne predstavnike naftnih podjetij o obsežnem novem programu vrtanja v Venezueli. Vendar so bili direktorji naftnih podjetij skeptični, pri čemer je en direktor dejal, da je trenutno stanje v Venezueli »nevzdržno« za naložbe.

Predsednik Donald Trump je dejal, da je Iran ZDA predlagal pogovore o jedrskem sporazumu. Povedal je tudi, da se namerava pogovarjati z Elonom Muskom o ponovni vzpostavitvi interneta v Iranu, kjer so oblasti prekinile storitve med protivladnimi protesti.

V Iranu so se nadaljevali protivladni protesti, ki so trajali že 13 dni. Poročali so o 51 smrtnih žrtvah, med njimi je bilo 9 otrok. Iranski vrhovni voditelj je napovedal skorajšnje zatrtje protestov. Predsednik Trump je število smrtnih žrtev pripisal stampedom, čeprav so videoposnetki pokazali, da iranske varnostne sile streljajo na protestnike. Zunanji urad Pakistana je pozval pakistanske državljane, naj se izogibajo nepotrebnim potovanjem v Iran zaradi naraščajočih nemirov.

V Iranu se nadaljujejo obsežni protivladni protesti, ki so po podatkih nevladnih organizacij zahtevali že več kot 200 življenj med protestniki. Razmere v državi so se zaostrile, ko so na ulice stopile množice ljudi, ki izražajo nezadovoljstvo z aktualnim režimom. Po poročilih s terena so varnostne sile na nemire odgovorile s silo, kar je privedlo do velikega števila žrtev, med ubitimi pa je po uradnih navedbah tudi najmanj 40 pripadnikov policije. Nevladne organizacije razmere opisujejo kot kritične in mednarodno skupnost pozivajo k takojšnjemu ukrepanju. Kljub naraščajočemu številu žrtev se protesti ne umirjajo, temveč se širijo po različnih delih države. Aktivisti opozarjajo na brutalnost varnostnih organov, medtem ko svetovni voditelji prejemajo poročila o domnevnih kršitvah človekovih pravic in prekomerni uporabi sile nad civilisti. Dogajanje v Iranu predstavlja enega največjih izzivov za tamkajšnje oblasti v zadnjih desetletjih. Napetosti v družbi so dosegle vrelišče, mednarodna javnost pa pozorno spremlja razvoj dogodkov, saj bi stopnjevanje nasilja lahko imelo širše posledice za stabilnost v regiji. Trenutno ni znakov, da bi prišlo do sporazumne rešitve ali prekinitve spopadov na ulicah iranskih mest.

Donald Trump je opozoril Kubo, da bo ustavil dotok venezuelske nafte in denarja, če ne bo sklenila dogovora, in dodal, da morda ne bo potrebno vojaško posredovanje, saj naj bi režim padel sam od sebe. Kubanski zunanji minister Bruno Rodriguez je ZDA obtožil kriminalnega hegemonizma. Trump je tudi pohvalil sodelovanje z oblastmi v Venezueli, ki jih vodi vršilka dolžnosti predsednika Delcy Rodriguez, in izrazil pripravljenost na srečanje z njo. V Iranu so medtem potekali obsežni protesti, ki so zahtevali že več sto življenj, Trump pa ne izključuje ameriškega posredovanja. Iran si želi pogajanj.

Videoposnetek prikazuje zamaskirane moške, oborožene s palicami, ki so napadli 67-letnega Basima Saleha Yassina v drevesnici v Deir Sharafu na Zahodnem bregu.

Predsednik Trump je zagrozil z vojaškim posredovanjem, če bo Iran ubil protestnike. Iranski zunanji minister je odgovoril, da Iran ne išče vojne, vendar je pripravljen na obrambo in na pogajanja. Iran je potrdil, da ima odprte komunikacijske kanale z ZDA, prek katerih komunicira s Trumpovimi zaupniki. Republikanski senator Graham je izrazil zaskrbljenost, da se ameriška vojska pripravlja na morebitni napad na Iran.

Donald Trump je nakazal možnost nadaljnjih vojaških udarov ZDA v Nigeriji zaradi napadov na kristjane. Zavrnil je tudi prošnjo Seana "Diddyja" Combsa za pomilostitev, ki jo je ta poslal iz zapora. Poleg tega se je Trump pojavil z novo značko, imenovano "Happy Trump".

Protesti in napetosti so se nadaljevali v Minneapolisu in Portlandu po streljanju agentov ICE. V Portlandu so zvezni imigracijski uradniki streljali in ranili dve osebi v vozilu pred bolnišnico, dan po tem, ko je agent v Minneapolisu ubil Renee Good, 37-letno mater treh otrok, medtem ko je poskušala odpeljati v zasneženi ulici.

Teheran je zagrozil, da bo odgovoril na morebitni ameriški napad na Iran z napadom na Izrael in ameriške baze. Izrael naj bi bil v stanju visoke pripravljenosti. Protesti v Iranu se nadaljujejo, pri čemer je po nekaterih poročilih umrlo že več kot 100 ljudi. Donald Trump je dejal, da je pripravljen posredovati.

V Iranu so potekali najobsežnejši protesti v zadnjih dveh tednih, sproženi zaradi poslabšanja gospodarskega stanja. Vrhovni voditelj Khamenei je poudaril, da se islamska republika ne bo umaknila pred protesti. Strokovnjaki poročajo, da se ameriške specialne enote pripravljajo na morebitno vojaško operacijo v Iranu, vendar ne pričakujejo neposredne zunanje intervencije. Protestniki kljub represiji množično odhajajo na ulice in vzklikajo protirežimska gesla.

Ameriški diplomati so se v Caracasu sestali z namenom obnovitve odnosov med ZDA in Venezuelo, ki so bili prekinjeni leta 2019. Pri tem so potekali tudi pogovori o nafti. Poleg tega naj bi Donald Trump pritiskal na naftne družbe, da se vrnejo v Venezuelo.

V iranski prestolnici Teheran so se v petek, 9. januarja 2026, razširili nasilni protesti, med katerimi so udeleženci povzročili obsežno materialno škodo na javni infrastrukturi in verskih objektih. Po besedah župana Alireze Zakanija so protestniki poškodovali deset državnih ustanov, napadi pa so bili uperjeni tudi proti finančnim institucijam, saj je bilo tarča uničevanja 26 bank. Mestne oblasti so potrdile, da so bili poleg upravnih stavb napadeni tudi bolnišnice in verski objekti. Posebno pozornost so vzbudila poročila o požigih verskih objektov, saj naj bi bilo v prestolnici podtaknjenih 25 požarov v mošejah. Iranske oblasti so se na dogodke odzvale z napovedjo ostre represije in obljubile najstrožje kazni za vse, ki so sodelovali pri uničevanju lastnine. Po navedbah župana so razmere v mestu kritične, saj so napadi na ključne objekte, kot so bolnišnice, ohromili delovanje nekaterih osnovnih storitev. Dogajanje odraža stopnjevanje napetosti v državi, kjer so oblasti že v preteklosti na podobne nemire odgovorile z uporabo sile in množičnimi aretacijami. Medtem ko lokalni uradniki poudarjajo zgolj materialno škodo in kriminalno naravo dejanj, širši kontekst nakazuje na globoko nezadovoljstvo prebivalstva, ki se izraža skozi neposredne napade na simbole državne oblasti in verske institucije.

Po vojaški operaciji v Venezueli, kjer so zajeli predsednika Madura, so se pojavila poročila, da ZDA načrtujejo morebitno vojaško posredovanje v Iranu. Predsednik Trump je javno izjavil, da so ZDA pripravljene pomagati Irancem, ki si prizadevajo za svobodo, medtem ko v Iranu potekajo obsežni protivladni protesti. Trump je opozoril Iran pred uporabo sile proti protestnikom in nakazal, da bi ZDA lahko odgovorile na morebitno nasilje iranskih oblasti.

Organizacija Human Rights Watch (HRW) je opozorila, da so oblasti v Združenem kraljestvu močno omejile pravico do protestov, kar je v nasprotju z mednarodnimi obveznostmi glede človekovih pravic. Kritizirali so tudi širitev represivnih ukrepov proti mirnim demonstrantom in primerjajo stanje v Združenem kraljestvu z državami, kot je Madžarska pod vodstvom Viktorja Orbána, kar kaže na erozijo državljanskih pravic.

Med protesti v Iranu je po navedbah iranskih oblasti umrlo 11 ljudi. Iranski svet za informacijsko tehnologijo je Združene države Amerike obtožil, da vodijo proteste. Sekretar iranskega sveta za nacionalno varnost Ali Laridžani je izjavil, da protestniki želijo sprožiti državljansko vojno in tuje vmešavanje. Poročajo tudi o pogromih in ubojih pripadnikov varnostnih sil v Teheranu.

Donald Trump je ponovno zagrozil Iranu z »zelo hudim udarcem«, medtem ko se v državi nadaljujejo protesti. Trump se je pohvalil, da je Rusija umaknila svoje vojne ladje med zasegom ruskega tankerja v severnem Atlantiku, a je Moskva to zanikala. Rusija je obtožila Ukrajino, da je izvedla napad na Putinovo rezidenco.

Donald Trump je bil kritiziran zaradi napada na Venezuelo in groženj njenim voditeljem. Senat je sprejel resolucijo, ki omejuje Trumpovo sposobnost nadaljnjih napadov na Venezuelo. Obenem so ZDA kritizirane zaradi nadzora nad prodajo in prihodki od venezuelske nafte, kar naj bi ogrožalo mednarodni red.

Strokovnjaki so izjavili, da je nedavni primer smrti v Minneapolisu posledica odločitve Vrhovnega sodišča. Republikanci se bojijo, da bo Trumpovo obnašanje ogrozilo večino v senatu, zlasti zaradi napadov na republikanske senatorje. Trump je bil posmehovan, ker je javno prebral zasebno sporočilo, William Kristol pa ga je označil za 'norega kralja'. Medtem je močna konservativna skupina umaknila podporo republikancem, ki so se pri glasovanju o zdravstveni oskrbi postavili na stran demokratov.

Iranski zunanji minister Abas Aragči je sporočil, da Teheran ostaja odprt za pogajanja z Združenimi državami Amerike, pod pogojem, da ti pogovori temeljijo na medsebojnem spoštovanju in interesih. Aragči je poudaril, da si Iran ne želi stopnjevanja napetosti, vendar je hkrati v celoti pripravljen na morebiten oborožen spopad, če bi bila to namera Washingtona. Te izjave prihajajo v času povečanih regionalnih napetosti in odražajo strateško držo Irana, ki poskuša uravnotežiti diplomacijo z vojaškim odvračanjem. Minister je v uradnem sporočilu jasno dal vedeti, da je usoda diplomatskih prizadevanj odvisna od odziva ameriške strani. Iransko vodstvo vztraja pri stališču, da morajo Združene države Amerike spremeniti svoj pristop, če si želijo stabilizacije odnosov. Opozorilo o pripravljenosti na vojno pa služi kot neposreden odziv na morebitne vojaške grožnje v regiji Bližnjega vzhoda. Aragčijeve besede potrjujejo, da Iran kljub sankcijam in diplomatskemu pritisku ne namerava popuščati pri svojih ključnih interesih. Diplomatska pot ostaja odprta, vendar Teheran zahteva pariteto v dialogu, kar je ključni pogoj za kakršen koli napredek pri reševanju dolgoletnih sporov med državama.

V Iranu so se v sredo že enajsti zaporedni dan nadaljevali množični protivladni protesti, ki so se razširili v 111 mest po vsej državi. Nemiri, ki so prvotno izbruhnili konec decembra zaradi kritičnih gospodarskih razmer, so se stopnjevali v nasilne spopade z varnostnimi silami. Po navedbah iranske tiskovne agencije Fars sta bila v zadnjih spopadih ubita dva policista, medtem ko se država bori s skoraj 50-odstotno inflacijo in hiperinflacijo, ki je močno oškodovala življenjski standard prebivalstva. Stopnjevanje napetosti je neposredna posledica dolgotrajnega nezadovoljstva nad ravnanjem oblasti in nezmožnosti zajezitve gospodarskega propada. Protestniki so na ulicah Teherana in drugih večjih mest naleteli na oster odpor varnostnih organov. Poročila s terena nakazujejo na vsesplošno vrenje, saj so se demonstracije iz prvotnih podeželskih žarišč v zadnjih dneh z vso silovitostjo vrnile v prestolnico. Sodeč po dostopnih informacijah so se protesti iz gospodarskih zahtev prelevili v širše politično gibanje proti trenutnemu režimu. Razmere ostajajo izredno napete, saj nobena od vpletenih strani ne kaže pripravljenosti na popuščanje. Mednarodna javnost z zaskrbljenostjo spremlja dogajanje, medtem ko iranske oblasti s silo poskušajo ponovno vzpostaviti nadzor nad javnim redom.

Grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa Grenlandiji so po poročanju tujih medijev izziv za Nato, potencialno celo eksistenčne narave. Strokovnjaki opozarjajo, da bi bil poskus prevzema Grenlandije katastrofalen. Trump je obenem opozoril, da Rusija in Kitajska ne čutita strahu pred Natom brez prisotnosti ZDA.

Kakovost zraka v iranski prestolnici Teheran je v četrtek, 8. januarja 2026, dosegla alarmantno rdečo stopnjo, saj je indeks onesnaženosti znašal 155. Po podatkih podjetja za nadzor kakovosti zraka je ozračje v mestu trenutno nezdravo za vse skupine prebivalstva. Oblasti so prebivalce pozvale k previdnosti, saj delci v zraku presegajo varne meje, kar povzroča resna tveganja za dihala. Lokalna meteorološka služba je napovedala, da se bo obdobje visoke onesnaženosti nadaljevalo vsaj do sobote. Razmere so še posebej kritične zaradi pomanjkanja vetra in temperaturnega obrata, ki zadržuje smog nad mestom. Medtem ko se prestolnica bori z onesnaženjem, so v gorskih območjih province, kot sta Firuzkuh in Ab-Ali, zabeležili najnižje temperature v zadnjih 24 urah. Strokovnjaki opozarjajo, da dolgotrajna izpostavljenost takšnim ravnem onesnaženosti povečuje obremenjenost zdravstvenega sistema. Mestna uprava razmišlja o morebitnih omejitvah prometa in industrijskih dejavnosti, da bi zmanjšala emisije toplogrednih plinov in trdih delcev, dokler se vremenske razmere ne izboljšajo.

Med nemiri v iranskem mestu Malard, v pokrajini Teheran, je bil ubit policist. Po navedbah centra za obveščanje poveljstva policije zahodne pokrajine Teheran je neznana oseba policista zabodla z nožem med nadzorovanjem izgredov. Dogodek se je zgodil v noči, podrobnosti o identiteti pokojnega policista pa niso bile javno objavljene. Smrt policista poudarja napetosti in nasilje, ki so prisotni med protesti in nemiri v Iranu. Lokalne oblasti so sprožile preiskavo za izsleditev storilcev in ugotovitev vseh okoliščin dogodka. Ta incident je eden izmed številnih, ki kažejo na stopnjevanje konflikta med varnostnimi silami in protestniki v državi. Dogodek v Malardu ni osamljen, saj Iran že dalj časa beleži številne proteste in nemire, ki pogosto preidejo v nasilje. Tovrstni incidenti povečujejo zaskrbljenost glede stabilnosti in varnostne situacije v državi, hkrati pa postavljajo vprašanja o učinkovitosti in etičnosti posredovanja varnostnih sil.

Po poročilih o posredovanju ameriške vojske v Venezueli in pozivih po "popolnem dostopu" do venezuelskih naftnih virov, so se pojavile obtožbe o "odkritem ropanju" s strani Trumpove administracije. Ukrajinski kongresni odbor Amerike je razkril, da je državni sekretar Marco Rubio razpravljal o načrtih za nakup Grenlandije. Strokovnjaki pa opozarjajo, da je največja grožnja globalni stabilnosti ravno Amerika sama. Nekdanji britanski obrambni sekretar je svetoval tujim voditeljem, naj ne podkupujejo Trumpa z zlatom, temveč preberejo pozabljen memoar iz leta 1991.

Protesti v Iranu so se razširili že v drugi teden, pri čemer je bilo po navedbah skupin za človekove pravice ubitih najmanj 16 ljudi, na stotine pa aretiranih. ZN je izrazil zaskrbljenost in opozoril pred nadaljnjim prelivanem krvi. Iranska vlada je napovedala mesečno pomoč v višini 7 dolarjev na osebo za štiri mesece, da bi ublažila gospodarski pritisk.

Iranske varnostne sile so v Teheranu nasilno razgnale protestnike, ki so se zbrali na osrednjem bazarju v iranski prestolnici. Po poročanju nevladnih organizacij in posnetkih na družbenih omrežjih je policija uporabila solzivec, da bi prekinila shod, na katerem so udeleženci vzklikali gesla v podporo nekdanji dinastiji Pahlavi in proti trenutnemu verskemu vodstvu države. Val protestov, ki se širi po celotnem Iranu, je terjal že najmanj 27 smrtnih žrtev med demonstranti. Napetosti v državi se stopnjujejo, saj se protesti iz lokalnih nezadovoljstev spreminjajo v širši upor proti islamskemu režimu. Incident na velikem bazarju velja za simbolno pomembnega, saj ta del mesta tradicionalno velja za gospodarsko središče Teherana.

Iran je v uradni izjavi poudaril, da se bo na vsako sovražno dejanje ali agresijo odzval odločno, sorazmerno in neomajno. Teheran je varnost države označil za svojo "rdečo črto" in opozoril predvsem Združene države Amerike ter Izrael, da bodo morebitni napadi sprožili takojšen povračilni ukrep. Izjava prihaja v času povečanih napetosti v regiji, kjer iranske oblasti vztrajajo pri pravici do obrambe svoje suverenosti. Napovedi o povračilnih ukrepih so namenjene odvračanju morebitnih vojaških posredovanj, pri čemer iransko vodstvo poudarja, da ne bodo dopustili nikakršnih kršitev svojih meja ali strateških interesov. Retorika Teherana odraža stopnjevanje diplomatskih in vojaških trenj, ki vplivajo na širšo stabilnost na Bližnjem vzhodu. Dokumenti nakazujejo, da so iranske oborožene sile v stanju visoke pripravljenosti na morebitne sovražne premike tujih sil.

Poleg prejšnjih poročil o oprostitvi morilca Amirmohamada Halekija, so sedaj znane dodatne podrobnosti. Slovesnost odpustitve je potekala v prisotnosti Mohammada Šahriarija, vodje teheranskega kazenskega tožilstva. Pred tem je oče pokojnega, Abdulrahman Haleki, postavil pogoj za oprostitev, da bo morilec služil skupnosti.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Tiskovni predstavnik katarskega ministrstva za zunanje zadeve je v torek sporočil, da Doha vzdržuje stalne diplomatske stike s Teheranom in Washingtonom. Namen teh prizadevanj je preprečiti nadaljnje zaostrovanje napetosti v regiji in spodbuditi dialog med sprtima stranema. Katar, ki se pogosto pojavlja v vlogi ključnega posrednika na Bližnjem vzhodu, je poudaril, da še vedno obstaja prostor za diplomatske rešitve. Katarska diplomacija si prizadeva za deeskalacijo sporov, ki bi lahko resno ogrozili regionalno stabilnost. Po uradnih navedbah Doha podpira vse oblike pogovorov, ki bi privedli do mirne razrešitve odprtih vprašanj med Iranom in Združenimi državami Amerike. Ta poteza prihaja v času povečanih negotovosti glede varnostnih vprašanj v Perzijskem zalivu, kjer Katar uporablja svoje dobre odnose z obema stranema za ohranjanje komunikacijskih kanalov.

Namestnik poveljnika prometne policije Faraja je v nedeljo, 5. januarja 2026, poročal o stanju na iranskih cestah. Na zahodnih in južnih vstopih v prestolnico Teheran so zaznali gost promet, medtem ko je promet na severnih cestnih oseh države potekal tekoče in brez posebnosti. Po uradnih podatkih so bile razmere na cestah stabilne, čeprav je bilo pet prometnih poti začasno zaprtih za promet. Poročilo navaja, da na severnih območjih države niso zabeležili nobenih vremenskih nevšečnosti, ki bi ovirale vožnjo. Organi so poudarili, da so zgoščene kolone vozil omejene predvsem na glavne avtoceste, ki vodijo proti Teheranu. Prometna policija še naprej spremlja razmere na vseh pomembnih prometnicah po državi, da bi zagotovila varnost in čim večjo pretočnost vozil kljub povečani obremenitvi nekaterih odsekov.

Iranski meteorološki zavod je izdal opozorilo pred prihodom novega vremenskega sistema, ki bo v petek, 5. januarja 2024, dosegel državo. Po napovedih vremenoslovcev bo sistem prinesel obilne padavine v obliki dežja in snega, spremljal pa ga bo tudi močan veter. Do prodora hladne fronte bo v večini regij prevladovalo stabilno, a onesnaženo ozračje, kar je značilno za zimske mesece v iranskih urbanih središčih. Posebno opozorilo velja za industrijska in gosto poseljena mesta, vključno s Teheranom, kjer se bo do petka zaradi temperaturne inverzije povečala koncentracija onesnaževal v zraku. Prebivalcem svetujejo previdnost zaradi zmanjšane vidljivosti in slabše kakovosti zraka. Z vstopom novega sistema v državo pričakujejo postopno izboljšanje stanja glede smoga, vendar hkrati opozarjajo na nevarnosti, ki jih prinašajo zimske padavine in sunki vetra v gorskih predelih.

Zaradi obsežnega požara v skladišču podjetja v Amolu je bilo na prizorišče napotenih 25 gasilskih vozil. Iz Teherana je bila v Amol poslana tudi ekipa gasilcev s specialno opremo.

Število smrtnih žrtev protestov v Iranu se je znatno povečalo, pri čemer naj bi bilo ubitih najmanj 27 protestnikov. Iranski predsednik je varnostnim silam ukazal, naj ne zatirajo protestnikov, ampak naj jih razlikujejo od izgrednikov. Varnostne sile so uporabile solzivec za razpršitev demonstrantov v Teheranskem bazarju. Iran je obtožil tuje vmešavanje v proteste.