Evropska unija je v letu 2025 ostala največja kupka ruskega utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) iz projekta Jamal na Arktiki, s čimer je Kremlju po ocenah organizacije Urgewald omogočila prihodke v višini 7,2 milijarde evrov. Podatki o sledenju plovil kažejo, da so evropski terminali sprejeli kar 76,1 odstotka celotnega izvoza iz omenjenega obrata, kar je v neposrednem nasprotju z uradno zavezo Bruslja o popolni opustitvi ruskih energentov do leta 2027. Strokovnjaki opozarjajo, da takšna energetska politika neposredno financira ruske vojaške operacije v Ukrajini. Povečanje pošiljk v evropska pristanišča razkriva globoko razpoko med javno politiko sankcij in dejanskim povpraševanjem na energetskem trgu. Medtem ko se EU pripravlja na nove omejevalne ukrepe, podatki podjetja Kpler potrjujejo, da se odvisnost od ruskega plina Jamal ne zmanjšuje, temveč se je v zadnjem letu celo okrepila. Ta neskladja sprožajo ostre kritike nevladnih organizacij, ki evropske vlade obtožujejo dvoličnosti in neposrednega podpiranja vojnega stroja Vladimirja Putina. Situacijo dodatno zapleta dejstvo, da so nekatera evropska pristanišča postala ključna logistična vozlišča za prenos ruskega plina na svetovne trge. Kljub sprejetim paketom sankcij, ki ciljajo na energetski sektor, ostaja uvoz LNG iz Arktike ena izmed največjih lukenj v evropskem režimu sankcij. To omogoča Rusiji ohranjanje stabilnih proračunskih prihodkov, s katerimi financira modernizacijo vojske, vključno z napovedano širitvijo podmorniške flote.

Grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa Grenlandiji so po poročanju tujih medijev izziv za Nato, potencialno celo eksistenčne narave. Strokovnjaki opozarjajo, da bi bil poskus prevzema Grenlandije katastrofalen. Trump je obenem opozoril, da Rusija in Kitajska ne čutita strahu pred Natom brez prisotnosti ZDA.

Industrija fosilnih goriv "s polno paro pospešuje proti podnebnemu zlomu", je opozoril predstavnik nemške okoljske organizacije Urgewald ob objavi seznama Global Oil and Gas Exit List. Strokovnjaki opozarjajo na nevarnost podnebnih sprememb, medtem ko se svetovni voditelji pripravljajo na srečanje COP30 v Braziliji.

Kljub vse večjim podnebnim spremembam naftne in plinske družbe nadaljujejo s širitvijo svojih dejavnosti. Razkriva to posodobljena baza podatkov organizacije Urgewald, ki vključuje več kot 1.800 podjetij, dejavnih pri pridobivanju nafte in plina ali razvoju nove fosilne infrastrukture. Svetovna skupnost se je na podnebni konferenci Združenih narodov v Dubaju pred dvema letoma dogovorila o opustitvi premoga, nafte in plina.