obrambatuji odnosigospodarstvopolitikamednarodni odnosi
Sredina
Zanesljiv vir
Evropska unija kljub obljubam o opustitvi povečala uvoz ruskega utekočinjenega zemeljskega plina
Objavljeno: 9. 1. 2026 9:43
9. jan 9:43
Ruska vojska je potrdila, da je v zadnjem napadu na Ukrajino uporabila nadzvočno raketo Orešnik kot odgovor na poskus ukrajinskega napada z droni na eno od rezidenc Vladimirja Putina. Pri tem je zadela pomembno skladišče plina. V napadu je bilo ubitih štiri ljudi, 25 pa je bilo ranjenih. Ukrajina je napad označila za novo grožnjo evropski varnosti.
9. jan 12:30
Rusija je potrdila uporabo balistične rakete Orešnik v nocojšnjem napadu na zahodno Ukrajino, blizu meje s Poljsko, ki je članica Nata in EU. Cilj napada je bilo skladišče plina. Ukrajina je napad označila za novo grožnjo evropski varnosti. Visoka predstavnica EU za zunanjo politiko je dejala, da napad dokazuje, da Putin ne želi miru. Ukrajinci pa so razočarani, da ni bilo obsodbe vojne s strani njihovega nekdanjega kapetana, ki igra za ruski Zenit.
9. jan 14:05
Ruska vojska je potrdila, da je v napadu na Ukrajino uporabila hipersonično raketo Orešnik, ki ima jedrsko sposobnost. Napad je bil odgovor na ukrajinski poskus napada z droni na eno od rezidenc Vladimirja Putina. Uporaba te rakete naj bi bila opozorilo Ukrajini in Zahodu ter demonstracija ruske vojaške moči.
9. jan 19:45
Rusija je potrdila, da je v obsežnem raketnem in napadu z brezpilotnimi letali na Ukrajino uporabila raketo Orešnik, pri čemer je bil Kijev močno prizadet, z najmanj štirimi smrtnimi žrtvami in 19 ranjenimi. Cilj napada je bila ključna ukrajinska infrastruktura. Ukrajinski piloti so poročali o neučinkovitosti Natovih taktik proti ruskim lovcem zaradi goste mreže ruske protizračne obrambe. Združeno kraljestvo in Ukrajina sta podpisali sporazum o obrambnih projektih.
Evropska unija je v letu 2025 ostala največja kupka ruskega utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) iz projekta Jamal na Arktiki, s čimer je Kremlju po ocenah organizacije Urgewald omogočila prihodke v višini 7,2 milijarde evrov. Podatki o sledenju plovil kažejo, da so evropski terminali sprejeli kar 76,1 odstotka celotnega izvoza iz omenjenega obrata, kar je v neposrednem nasprotju z uradno zavezo Bruslja o popolni opustitvi ruskih energentov do leta 2027. Strokovnjaki opozarjajo, da takšna energetska politika neposredno financira ruske vojaške operacije v Ukrajini.
Kronologija dogodkov
24. jul. 2025 :Sprejetje 18. paketa sankcij in energetska neskladja v regiji.Evropska unija je sprejela 18. paket sankcij, ki je bil usmerjen v zmanjšanje ruskih prihodkov iz energetskega sektorja. Istočasno so se pojavile napetosti zaradi odločitve Madžarske, da gradi nov naftovod do Srbije za rusko nafto, kar je neposredno spodkopalo prizadevanja Bruslja za energetsko osamitev Moskve. Rusija je v tem obdobju prav tako zavrnila možnost neposrednih mirovnih pogajanj in napovedala znatna vlaganja v svojo jedrsko podmorniško floto do leta 2030.
Povečanje pošiljk v evropska pristanišča razkriva globoko razpoko med javno politiko sankcij in dejanskim povpraševanjem na energetskem trgu. Medtem ko se EU pripravlja na nove omejevalne ukrepe, podatki podjetja Kpler potrjujejo, da se odvisnost od ruskega plina Jamal ne zmanjšuje, temveč se je v zadnjem letu celo okrepila. Ta neskladja sprožajo ostre kritike nevladnih organizacij, ki evropske vlade obtožujejo dvoličnosti in neposrednega podpiranja vojnega stroja Vladimirja Putina.
Situacijo dodatno zapleta dejstvo, da so nekatera evropska pristanišča postala ključna logistična vozlišča za prenos ruskega plina na svetovne trge. Kljub sprejetim paketom sankcij, ki ciljajo na energetski sektor, ostaja uvoz LNG iz Arktike ena izmed največjih lukenj v evropskem režimu sankcij. To omogoča Rusiji ohranjanje stabilnih proračunskih prihodkov, s katerimi financira modernizacijo vojske, vključno z napovedano širitvijo podmorniške flote.
Izjave
"Evropske vlade obtožujejo spodbujanja Putinove vojne v Ukrajini, saj so novi podatki pokazali, da je Kremelj lani z izvozom utekočinjenega zemeljskega plina v EU zaslužil približno 7,2 milijarde evrov."
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Dogajanje neposredno vpliva na slovensko energetsko varnost in cene energentov, saj je Slovenija del enotnega evropskega energetskega trga. Morebitne strožje omejitve uvoza ruskega LNG bi lahko povzročile nihanja cen na trgu, kar neposredno čuti slovensko gospodarstvo in gospodinjstva.
Poleg tega vprašanje financiranja ruske agresije prek energetskih poslov vpliva na slovensko zunanjo politiko, ki podpira ozemeljsko celovitost Ukrajine. Nedoslednost pri izvajanju sankcij na ravni EU postavlja Slovenijo v zahteven položaj pri usklajevanju skupnih evropskih interesov in zagotavljanju nacionalne energetske stabilnosti.
Po večurnih pogovorih z ameriškim odposlancem Stevom Witkoffom in predstavnikom Donalda Trumpa, je Kremelj sporočil, da še ni našel kompromisa glede ozemlja v Ukrajini. Kljub temu Kremelj hvali Trumpa za prizadevanja za mirno rešitev in zatrjuje, da Putin ni zavrnil zadnjega mirovnega načrta, temveč je šlo za "prvo izmenjavo mnenj". Ukrajina in njeni evropski zavezniki pa Putina obtožujejo, da se le pretvarja, da ga zanimajo mirovna prizadevanja. Putin je v vojaški opravi sprejel novico, da je Rusija prevzela nadzor nad ključnim ukrajinskim mestom.
Ruski predsednik Vladimir Putin je podpisal uredbo, ki cilja na premoženje evropskih podjetij, ki še vedno poslujejo v Rusiji. Hkrati se zdi, da so prizadevanja za rešitev ukrajinske krize, ki so se pojavila po srečanju Putina in Donalda Trumpa, zamrle. Rusija je ponudila roko Ameriki, vendar je pobuda izčrpana.
Evropska unija se je dogovorila, da bo najkasneje do konca leta 2027 popolnoma prenehala uvažati zemeljski plin iz Rusije, s čimer se želi EU izogniti ponovitvi napake energetske odvisnosti od Rusije, ki se je pokazala v luči vojne v Ukrajini. Cilj je zagotoviti pravno varnost in zmanjšati odvisnost od ruskih energentov.
Ruski predsednik Vladimir Putin je predstavil svoj pogoj za vzpostavitev miru v Evropi, pri čemer ni specificirano kaj točno ta pogoj je. Generalni sekretar Nata, Mark Rutte, pa je Putina označil za največjo oviro pri končanju vojne v Ukrajini, saj naj bi bil pripravljen žrtvovati veliko število ruskih vojakov in civilistov za minimalne ozemeljske pridobitve.
Nemška novinarka in strokovnjakinja za Rusijo, Katja Gloger, je v avstrijski oddaji "ZiB 2" dejala, da so imperialni cilji Moskve glede Ukrajine nespremenjeni in da si Rusija prizadeva za Evropo pod ruskim nadzorom. Po njenih besedah je ruski predsednik Putin že pred leti napovedal vojno Evropi.
Evropski parlament je v sredo potrdil dogovor o postopni opustitvi uvoza ruskega plina do konca leta 2027. Ta ukrep je korak bližje uveljavitvi zakona, ki naj bi zmanjšal energetsko odvisnost Evropske unije od Rusije.
Dogajanje neposredno vpliva na slovensko energetsko varnost in cene energentov, saj je Slovenija del enotnega evropskega energetskega trga. Morebitne strožje omejitve uvoza ruskega LNG bi lahko povzročile nihanja cen na trgu, kar neposredno čuti slovensko gospodarstvo in gospodinjstva.
Poleg tega vprašanje financiranja ruske agresije prek energetskih poslov vpliva na slovensko zunanjo politiko, ki podpira ozemeljsko celovitost Ukrajine. Nedoslednost pri izvajanju sankcij na ravni EU postavlja Slovenijo v zahteven položaj pri usklajevanju skupnih evropskih interesov in zagotavljanju nacionalne energetske stabilnosti.
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.
/nginx/o/2026/01/09/17380149t1h9818.jpg)
