Donald Trump je na družbenem omrežju Truth Social objavil digitalno spremenjeno sliko, na kateri se razglaša za »vršilca dolžnosti predsednika Venezuele«. Hkrati je nakazal, da bo družbo ExxonMobil izključil iz načrtov za obnovo venezuelske naftne industrije, ker je njen izvršni direktor ocenil, da vlaganje v Venezueli ni smiselno.

Donald Trump je nakazal možnost nadaljnjih vojaških udarov ZDA v Nigeriji zaradi napadov na kristjane. Zavrnil je tudi prošnjo Seana "Diddyja" Combsa za pomilostitev, ki jo je ta poslal iz zapora. Poleg tega se je Trump pojavil z novo značko, imenovano "Happy Trump".

Predsednik Trump je v intervjuju za New York Times izjavil, da bi ZDA lahko več let nadzorovale Venezuelo, zlasti njeno nafto, z namenom "donosne obnove". Paul Krugman je Trumpove poteze označil za poskus "bogatenja njegove klike". Ameriški senat bo glasoval o resoluciji, ki bi Trumpu omejila nadaljnje vojaške akcije v Venezueli in zahtevala odobritev kongresa.

Donald Trump je bil kritiziran zaradi napada na Venezuelo in groženj njenim voditeljem. Senat je sprejel resolucijo, ki omejuje Trumpovo sposobnost nadaljnjih napadov na Venezuelo. Obenem so ZDA kritizirane zaradi nadzora nad prodajo in prihodki od venezuelske nafte, kar naj bi ogrožalo mednarodni red.

Venezuelske oblasti so po aretaciji predsednika Nicolasa Madura napovedale izpustitev številnih zapornikov, med katerimi naj bi bili tudi vidni predstavniki opozicije. Odločitev predstavlja pomemben preobrat v državi, kjer so avtoritarne oblasti v preteklih letih za zapahi zadrževale na stotine političnih nasprotnikov in aktivistov. Napovedana poteza sledi obdobju intenzivnih političnih pretresov in mednarodnih pritiskov na tamkajšnji režim. Izpustitve naj bi po navedbah uradnih virov vključevale posameznike, ki so bili zaprti zaradi političnega delovanja. Čeprav natančno število in imena vseh, ki bodo osvobojeni, še niso v celoti potrjena, se pričakuje, da bodo med njimi ključni kritiki Madurove administracije. Ta poteza bi lahko nakazovala na morebitno stabilizacijo razmer ali pa na poskus nove prehodne oblasti, da si pridobi domačo in mednarodno legitimnost. Dogajanje v Caracasu budno spremlja celotna mednarodna skupnost, saj bi izpustitev političnih zapornikov lahko odprla pot k demokratičnim procesom in spravi v državi. Vendar pa analitiki opozarjajo, da so razmere še vedno negotove in da bo za trajne spremembe potreben širši politični dialog ter zagotovitev svobodnih volitev v prihodnosti.

Venezuelske oblasti so po poročanju tamkajšnjega nacionalnega sindikata novinarskih delavcev (SNTP) iz države izgnale kolumbijskega novinarja Jeffa Martíneza in mehiškega novinarja Juliána Mazoya. Medijska delavca sta bila pred deportacijo pridržana deset ur, potem ko sta poskušala prečkati mejo med Kolumbijo in Venezuelo. Incident se je zgodil v času poostrenega nadzora nad tujimi poročevalci v tej južnoameriški državi. Novinarja sta bila po navedbah sindikata pridržana brez jasne pravne podlage takoj po vstopu v državo, kjer sta nameravala opravljati svoje poklicno delo. SNTP je prek družbenega omrežja X sporočil, da so jima oblasti preprečile nadaljnje gibanje in ju po dolgotrajnem zaslišanju vrnile na kolumbijsko stran meje. Podrobnosti o uradnih razlogih za njuno pridržanje venezuelske oblasti javnosti niso posredovale. Dogodek odraža nadaljevanje pritiska na svobodo tiska v Venezueli, kjer se tuji dopisniki pogosto srečujejo z administrativnimi ovirami in samovoljnimi odločitvami varnostnih organov. Organizacije za človekove pravice opozarjajo, da takšni izgoni služijo predvsem omejevanju neodvisnega poročanja o političnih in socialnih razmerah v državi, ki jo že več let pretresa globoka kriza.

Po poročilih o posredovanju ameriške vojske v Venezueli in pozivih po "popolnem dostopu" do venezuelskih naftnih virov, so se pojavile obtožbe o "odkritem ropanju" s strani Trumpove administracije. Ukrajinski kongresni odbor Amerike je razkril, da je državni sekretar Marco Rubio razpravljal o načrtih za nakup Grenlandije. Strokovnjaki pa opozarjajo, da je največja grožnja globalni stabilnosti ravno Amerika sama. Nekdanji britanski obrambni sekretar je svetoval tujim voditeljem, naj ne podkupujejo Trumpa z zlatom, temveč preberejo pozabljen memoar iz leta 1991.

Rusko ministrstvo za zunanje zadeve je uradno pozdravilo nastop funkcije nove pooblaščenke predsednika Venezuele Delcy Rodríguez in ji zaželelo uspeh pri njenem delu. Po navedbah tiskovne službe ministrstva v Moskvi Rusija podpira prizadevanja venezuelskih oblasti za zaščito državne suverenosti in nacionalnih interesov. V izjavi so poudarili, da prevzem dolžnosti s strani Rodríguezove simbolizira odločenost tamkajšnje vlade pri varovanju države pred zunanjimi pritiski. Miklavževo zunanje ministrstvo je ob tem poudarilo pomen stabilnosti v tej latinskoameriški državi. Ruska diplomacija je izpostavila, da tesno spremlja notranjepolitično dogajanje v Venezueli in podpira legitimne institucije v njihovem boju za ohranitev neodvisnosti. Poteza Moskve potrjuje nadaljevanje tesnih diplomatskih in strateških vezi med državama, ki sta v preteklosti že večkrat sodelovali na področju energetike in obrambe.

Evropska unija je v torek sporočila, da bo ohranila diplomatske stike z vlado pod vodstvom Delcy Rodríguez, kljub temu da venezuelskih oblasti ne priznava kot legitimne. Namen te odločitve je po navedbah Bruslja zaščita evropskih interesov v tej južnoameriški državi ter zagotavljanje pogojev za obrambo temeljnih načel, ki jih zagovarja unija. Gre za nadaljevanje dosedanje pragmatične politike, s katero želi EU ohraniti vpliv in komunikacijske kanale v regiji. Predstavniki unije so poudarili, da vzdrževanje stikov ne pomeni uradnega priznanja legitimnosti trenutnega režima, temveč gre za nujno diplomatsko pot pri obravnavanju humanitarnih in političnih vprašanj. Takšna drža omogoča neposreden dialog z akterji, ki dejansko nadzorujejo državne institucije, hkrati pa EU s tem ščiti svoje državljane in gospodarske subjekte v Venezueli. Odnosi med Brusljem in Caracasom ostajajo napeti, saj Evropska unija še naprej poziva k demokratičnim reformam in spoštovanju človekovih pravic.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Venezuelanska vojska je priznala podpredsednico Delcy Rodríguez za začasno predsednico Venezuele in poročala o smrti gardistov. Operacijo zajetja Nicolása Madura in njegove žene Cilie Flores je vodila elitna enota Delta Force. Donald Trump je poslal novo opozorilo Iranu, ki medtem brani Madura. Protesti v Iranu so se nadaljevali že drugi teden.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

Po aretaciji Nicolása Madura v ameriškem napadu na Caracas je umrlo najmanj 40 ljudi, med njimi tudi civilisti. Po podatkih New York Timesa naj bi v operaciji umrlo 80 ljudi. Maduro je v priporu v New Yorku, kjer čaka na sojenje.

Venezuelski notranji minister je po vojaških napadih Združenih držav Amerike na cilje v Karibskem morju pozval državljane k zaupanju v vlado Nicolása Madura. Iz Caracasa so sporočili, da Washingtonu s bombardiranjem in raketnimi napadi ni uspelo prestrašiti prebivalstva, obenem pa so ocenili, da so ameriške sile dosegle le del zastavljenih ciljev. Napetosti so se dodatno zaostrile, ko je Washington napovedal namero, da predsedniku Maduru sodi pred ameriškim sodiščem zaradi obtožb o trgovini z drogami in narkoterorizmu. V odziv na ameriško vojaško posredovanje je koalicija Frente de Izquierda Unidad v Argentini pozvala k protestom pred veleposlaništvom ZDA v Buenos Airesu. Leva gibanja dogajanje označujejo za imperialistično agresijo proti Venezueli in pozivajo k množični mobilizaciji v podporo suverenosti države. Incidenti sledijo nizu ameriških operacij proti domnevnim tihotapskim ladjam, ki jih venezuelska stran označuje za poskus prevzema nadzora nad naravnimi viri, predvsem nafto, plinom in zlatom.

Ameriške vojaške sile so v soboto izvedle operacijo v Venezueli, v kateri so aretirale venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Akcijo je potrdil predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump, ki je Madura in njegovo vlado obtožil neposredne vpletenosti v mednarodno trgovino z drogami ter trdil, da je Madurov režim pomagal pri preplavljanju Amerike in Evrope s prepovedanimi substancami. Trumpova administracija je operacijo utemeljila kot nujno stopnjevanje vojne proti narkoterorizmu, ki ogroža ameriško nacionalno varnost. Vojaška akcija je sprožila ostre odzive v mednarodni javnosti, zlasti v Evropi, kjer kritiki opozarjajo na kršenje mednarodnega prava in suverenosti tuje države. Analitiki ocenjujejo, da Trumpovo ravnanje prinaša nepredvidljiva tveganja za svetovno politično stabilnost, saj gre za neposredno vojaško posredovanje proti voditelju suverene države. Kljub mednarodnim pomislekom Washington vztraja, da je bila odstranitev Madura nujna za zaustavitev kriminalnih dejavnosti, ki jih je po njihovih navedbah sponzoriral venezuelski državni vrh. Situacija v regiji ostaja napeta, saj se pričakujejo odzivi Madurovih zaveznikov in morebitni notranji nemiri v Venezueli.

Združene države Amerike so pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa v noči s petka na soboto izvedle obsežne vojaške letalske napade v Venezueli, katerih osrednji cilj je bil režim predsednika Nicolasa Madura. Po navedbah ameriških uradnikov so sile ciljale ključne vojaške objekte v prestolnici Caracas in obalnih območjih, pri čemer je bilo slišati najmanj sedem močnih eksplozij. Trump je potrdil, da so ameriške sile pridržale Nicolasa Madura in njegovo soprogo ter ju nato izgnale iz države. V prestolnici so se po zračnih napadih oglasile sirene za nevarnost, deli mesta pa so ostali brez električne energije, vključno z glavno vojaško bazo. Očividci so poročali o preletih težkih transportnih helikopterjev in bojnih letal, medtem ko so se pred predsedniško palačo razporedila venezuelska oklepna vozila. Venezuelska vlada je dejanje ostro obsodila kot vojaško agresijo in kršitev mednarodnega prava, pri čemer trdi, da je pravi namen napada prevzem nadzora nad državnimi naravnimi viri, zlasti nafto. Ameriška vojska sprva ni želela podrobneje komentirati svoje neposredne vloge, vendar so potrditve o Trumpovem ukazu prišle iz krogov blizu Bele hiše. V Venezueli je bilo razglašeno izredno stanje, Maduro pa je pred svojim izgnanstvom ukazal popolno mobilizacijo vseh obrambnih sil za zaščito države.

José Luís Carneiro, vodja portugalske Socialistične stranke (PS), je v javnem nagovoru pozval Združene narode in mednarodne organe k aktivnemu varovanju mednarodnega prava v Venezueli. Njegov poziv temelji na naraščajočih napetostih v tej latinskoameriški državi, ki neposredno vplivajo na tamkajšnjo številčno portugalsko skupnost. Carneiro je izrazil polno podporo portugalski vladi pri vseh prizadevanjih za zaščito svojih državljanov in poudaril nujnost tesnega sodelovanja znotraj Evropske unije za preprečitev nadaljnjega stopnjevanja konfliktov. Politični voditelj je izpostavil, da mora mednarodna skupnost delovati usklajeno, da bi zagotovila stabilnost in varnost. Poudarek njegovega apela je na diplomatskih prizadevanjih, ki bi preprečila nasilje in zagotovila spoštovanje demokratičnih standardov. Po njegovih besedah je ključno, da se v reševanje krize vključijo vse relevantne mednarodne institucije, saj trenutne razmere v Venezueli predstavljajo tveganje ne le za lokalno prebivalstvo, temveč tudi za številne tuje državljane, ki živijo in delajo v državi.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je razglasil stanje zunanje nestabilnosti (estado de conmoción exterior), potem ko so prestolnico Caracas in več osrednjih zveznih držav v soboto zgodaj zjutraj stresle močne eksplozije. Maduro je dogodke označil za "najhujšo vojaško agresijo" s strani Združenih držav Amerike in ukazal takojšnjo mobilizacijo ter prehod v oborožen boj za zaščito civilnega prebivalstva. Po poročilih so bile tarče napadov civilne in vojaške instalacije v prestolnici ter državah Miranda, Aragua in La Guaira. Eksplozije, ki so jih spremljali zvoki preletov letal, so se v Caracasu začele okoli druge ure zjutraj po lokalnem času. Nad južnim delom mesta, v bližini pomembnega vojaškega oporišča, se je dvigal gost dim. Venezuelska vlada trdi, da so ZDA s tem dejanjem grobo kršile Ustanovno listino Združenih narodov ter neposredno ogrozile regionalni mir in stabilnost. Do domnevnih napadov prihaja v času, ko je ameriški predsednik Donald Trump v Karibsko morje napotil močne mornariške sile in javno razpravljal o možnosti kopenskih napadov na Venezuelo.

Ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da so ZDA izvedle obsežne napade na Venezuelo, zajele Nicolasa Madura in njegovo soprogo ter ju odpeljale iz države. Napovedal je, da bo Maduru v ZDA sojeno zaradi narko-terorizma. Podpredsednica Venezuele zahteva dokaze, da je Maduro živ. V Caracasu so odjeknile eksplozije in slišati je bilo letala, deli glavnega mesta so ostali brez elektrike.

Venezuelski obrambni minister Vladimir Padrino López je potrdil raketne napade na civilna območja v Caracasu in drugih delih države, ki naj bi jih izvedli ameriški helikopterji. Zaradi napadov je napovedal militarizacijo države. Minister je poudaril, da napadi ne bodo zlomili Venezuele.

Donald Trump je izjavil, da so ameriške sile aretirale venezuelskega predsednika Nicolasa Madura in njegovo ženo ter ju prevažajo v New York. Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je ocenil, da ameriški napad na Venezuelo predstavlja nevaren precedens. Varnostni svet ZN bo o Venezueli razpravljal v ponedeljek.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je uradno razglasil izredno stanje v državi, potem ko je ameriški predsednik Donald Trump odredil vojaški napad na Venezuelo. Maduro je dejanja Washingtona ostro obsodil in jih označil za neposredno vojaško agresijo, katere glavni cilj je prevzem nadzora nad bogatimi venezuelskimi viri nafte in mineralov. Venezuelska vlada trdi, da gre za poskus nasilne spremembe režima in gospodarskega izkoriščanja naravnih bogastev države. Napetosti med državama so dosegle kritično točko, ko so ameriške sile začele operacije, ki jih je Maduro opisal kot nezakonit poseg v suverenost države. Predsednik je v svojem nagovoru poudaril, da so Združene države Amerike motivirane izključno z imperialističnimi interesi po energetskih virih. Po razglasitvi izrednega stanja je Maduro ukazal takojšnje izvajanje varnostnih dekretov za zaščito države, kar vključuje mobilizacijo obrambnih sil in povečanje pripravljenosti na celotnem ozemlju Venezuele. Razmere v Karibih ostajajo izjemno nestabilne, saj mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja stopnjevanje spopadov.

Venezuelsko prestolnico Caracas je v zgodnjih jutranjih urah pretresla serija močnih eksplozij, ki so odjeknile na več lokacijah po mestu. Nad prestolnico so se začeli dvigovati gosti oblaki dima, kar je povzročilo preplah med lokalnim prebivalstvom. Čeprav natančen vzrok za eksplozije še ni uradno potrjen, so venezuelske oblasti dogajanje že označile za resno vojaško agresijo s strani Združenih držav Amerike. Vlada v Caracasu je ostro obsodila incident in ga označila za neposreden napad na suverenost države. Na terenu so trenutno reševalne službe in varnostne sile, ki poskušajo omejiti škodo in ugotoviti število morebitnih žrtev. Medtem ko Washington uradnih obtožb še ni komentiral, so razmere v mestu napete, prebivalce pa pozivajo k previdnosti, saj vzroki in obseg škode na kritični infrastrukturi ostajajo predmet preiskave.

Združene države Amerike so v soboto zjutraj sprožile vojaško operacijo v Venezueli, ki vključuje zračne napade na ključne cilje v glavnem mestu Caracas in drugod po državi. Po navedbah ameriških uradnikov so tarče vključevale letališča in vojaške objekte, medtem ko so poročila s terena potrdila močne eksplozije, ki jim je sledil zvok bojnih letal. Deli prestolnice so zaradi napadov ostali brez oskrbe z električno energijo. Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je po dogodkih razglasil izredno stanje in ostro obsodil dejanja Washingtona. Vlada v Caracasu je napade označila za izjemno resno vojaško agresijo in poskus Združenih držav Amerike, da si nasilno prilastijo venezuelske naravne vire, predvsem nafto in minerale. Predstavniki venezuelske vlade so se že obrnili na mednarodno skupnost s pozivom k obsodbi ameriškega posredovanja, ki ga vodstvo države interpretira kot neposreden napad na suverenost Venezuele. Administracija Donalda Trumpa je operacijo potrdila, vendar podrobnejših informacij o dolgoročnih ciljih napada javnosti še ni razkrila.

V prestolnici Venezuele, Caracasu, so v noči na soboto odjeknile močne eksplozije, ki so pretresle celotno mesto. Lokalni prebivalci in medijski poročevalci so poleg detonacij zaznali tudi hrup, ki ustreza preletom vojaških letal. Po navedbah več medijskih virov naj bi ameriški predsednik Donald Trump ukazal vojaški napad na cilje v Venezueli, kar je sprožilo ugibanja o začetku neposrednega vojaškega posredovanja Združenih držav Amerike v tej južnoameriški državi. Napetosti so se stopnjevale, ko so opazovalci letalskih poletov opazili vojaško letalo ameriških zračnih sil (US Air Force), ki je letelo po nenavadni in vpadljivi poti v bližini venezuelskega zračnega prostora. Vlada v Caracasu je že podala ostre obtožbe na račun Washingtona, vendar uradne potrditve o obsegu škode ali morebitnih žrtvah še ni. Razmere ostajajo nejasne, saj obe strani podajata različne informacije o naravi eksplozij in vpletenosti tujih sil.

Venezuelsko prestolnico Caracas so davi pretresle močne eksplozije, ki so prebudile prebivalce in povzročile izpade električne energije v južnih delih mesta. Po dostopnih informacijah je bilo slišati najmanj sedem eksplozij, poročila pa navajajo tudi nizke prelete letal in helikopterjev. Tarče napadov naj bi bili ključni vojaški objekti, vključno z vojaškimi bazami, položaji protiletalske obrambe in vojaškimi letališči v okolici prestolnice. Južni del mesta, ki meji na eno od vojaških baz, je po incidentu ostal brez oskrbe z električno energijo. Venezuelska vlada se na dogodke in eksplozije še ni uradno odzvala, zato natančen vzrok in obseg škode ostajata neznana. Razmere v mestu so napete, saj so preleti zrakoplovov v jutranjih urah povzročili precejšen nemir med prebivalstvom. Vojaški objekti so bili očitno primarni cilj operacije, vendar za zdaj nobena skupina ni prevzela odgovornosti za napade, prav tako pa ni poročil o morebitnih žrtvah ali ranjenih med civilisti ali vojaškim osebjem.

Predstavnica oboroženih sil Združenih držav Amerike je v pogovoru za časnik New York Times zavrnila komentiranje navedb o morebitni vpletenosti ameriške vojske v eksplozije, ki so odjeknile v venezuelski prestolnici Caracas. Molk uradnega Washingtona sledi poročilom o seriji napadov v Venezueli, pri čemer ameriška stran ne potrjuje niti ne zanika operativne udeležbe svojih sil v teh dogodkih. Incident v Caracasu je povzročil precejšnje napetosti v regiji, medtem ko ameriška vojska ohranja strogo informacijsko zaporo glede dejavnosti svojih enot v tem delu Južne Amerike. Časnik New York Times poroča, da so vojaški predstavniki na vprašanja o prisotnosti ameriških vojakov na kraju eksplozij odgovorili le s skopim pojasnilom, da zadeve ne bodo komentirali, kar v diplomatskih krogih sproža ugibanja o naravi teh dogodkov.

Po eksplozijah v Caracasu in drugih venezuelskih mestih je venezuelska vlada obtožila Združene države Amerike napadov na civilne in vojaške cilje ter razglasila izredne razmere. Ameriški mediji so poročali, da je ameriška vojska izvedla vrsto udarov na Caracas. Incident se je zgodil v času, ko je ameriška vojska že ciljala domnevne tihotapske čolne z drogami, Venezuela pa je izrazila pripravljenost na pogajanja z ZDA o sporazumu za boj proti trgovini z drogami.

V Caracasu so bile slišati močne eksplozije in zvoki letal. Pojavljajo se poročila o ognju in oblakih dima nad mestom. Ozadje dogodkov ostaja nejasno, pojavljajo pa se ugibanja o morebitnem napadu ZDA. Venezuelska vlada se zaenkrat še ni odzvala na dogodke.

Ministrstvo za finance Združenih držav Amerike je uvedlo sankcije proti štirim podjetjem in pripadajočim naftnim tankerjem, ki delujejo v venezuelskem naftnem sektorju. Po navedbah ameriških oblasti so omenjena podjetja sodelovala pri trgovanju z nafto z namenom izogibanja obstoječim kazenskim ukrepom, ki so bili uvedeni proti vladi venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Sankcije so usmerjene predvsem na trgovce, ki omogočajo nadaljnje financiranje Madurovega režima kljub mednarodnim omejitvam. Ameriška administracija s temi ukrepi stopnjuje pritisk na Caracas, saj trdi, da ti subjekti neposredno podpirajo strukture, ki spodkopavajo demokratične procese v državi. Poteza vključuje zamrznitev premoženja teh podjetij pod ameriško jurisdikcijo in prepoved poslovanja z njimi za ameriške državljane ter podjetja. Gre za nadaljevanje dolgotrajne strategije Washingtona, ki želi z omejevanjem glavnega vira prihodkov — nafte — prisiliti venezuelske oblasti k političnim reformam.

Venezuelska vlada je potrdila izpustitev 88 oseb, ki so bile pridržane med politično krizo po predsedniških volitvah leta 2024. Do izpustitve je prišlo v času zaostrenih razmer, ko je bil Nicolás Maduro razglašen za zmagovalca volitev za svoj tretji mandat, medtem ko je opozicija opozarjala na obsežne volilne prevare. Dogodek sledi valu aretacij protestnikov, ki so nasprotovali uradnim rezultatom volitev. Ta poteza je del širšega procesa sproščanja napetosti, ki se je začel po valu protestov in mednarodnih kritik glede ravnanja z opozicijskimi aktivisti. Izpustitev zapornikov so potrdile tako vladne institucije kot nevladne organizacije, vključno z Odborom mater za obrambo resnice. Kljub temu v zaporih ostaja še večje število posameznikov, ki so bili zaprti pod podobnimi obtožbami. Analitiki ocenjujejo, da gre za poskus režima, da bi ublažil mednarodni pritisk in notranje nezadovoljstvo, vendar opozicija še naprej vztraja pri zahtevah po popolni transparentnosti volilnih izidov in izpustitvi vseh političnih zapornikov.

Po ameriškem napadu na Venezuelo so v Caracasu potekali protesti v podporo predsedniku Nicolásu Maduru. Protestniki so zahtevali njegovo izpustitev iz ameriškega pripora. Proti vojni so bili načrtovani protesti v več kot 100 mestih.

Venezuelska vlada je ostro obsodila nedavni napad na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina, ki ga je označila za teroristično dejanje izjemne teže. Po besedah venezuelskega zunanjega ministra Yvána Gila takšna dejanja predstavljajo neposredno kršitev mednarodnega prava ter resno ogrožajo regionalno in mednarodno varnost. Gil je v izjavi za javnost poudaril, da gre za namerno uporabo sredstev dolgega dosega z namenom uveljavljanja kriminalnega ravnanja. Uradni Caracas je v svojem sporočilu izrazil solidarnost z Rusko federacijo in izpostavil, da tovrstni dogodki stopnjujejo napetosti na svetovni ravni. Čeprav podrobnosti o samem napadu v venezuelskih uradnih izjavah niso podrobneje razčlenjene, so oblasti dogodek pripisale ukrajinski strani. Venezuelska diplomacija je ob tem pozvala mednarodno skupnost k spoštovanju suverenosti in obsodbi metod, ki po njihovem mnenju ne vodijo k mirnemu reševanju sporov.

Tajvansko ministrstvo za zunanje zadeve je ostro obsodilo nedavne izjave venezuelskega ministrstva za zunanje zadeve, ki je ameriško prodajo orožja Tajvanu označilo za vmešavanje v notranje zadeve Kitajske. Tajvanska diplomacija je v uradnem odzivu poudarila, da so trditve Caracasa neresnične in da Venezuela s sklicevanjem na načelo ene Kitajske neutemeljeno zanika suverenost Tajvana. Po navedbah ministrstva v Tajpeju dejanja Združenih držav Amerike niso namenjena destabilizaciji regije, temveč krepijo obrambne zmogljivosti demokratičnega otoka. Predstavniki Tajvana so Venezuelo pozvali, naj se namesto vmešavanja v vprašanja suverenosti drugih držav raje posveti lastnim notranjim težavam in pomanjkanju demokratične legitimnosti. V izjavi so poudarili, da sedanja venezuelska vlada nima trdne podpore ljudstva in bi se morala odzvati na potrebe lastnih državljanov. Tajvan ostaja neodvisna in suverena država, ki bo še naprej sodelovala z mednarodnimi partnerji pri zagotavljanju varnosti v Tajvanski ožini.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da so oborožene sile Združenih držav Amerike izvedle prve neposredne zračne napade na kopenske cilje v Venezueli. Operacija, ki naj bi jo s pomočjo brezpilotnih letal izvedla agencija Cia, je bila usmerjena proti ključni logistični infrastrukturi, vključno z velikim pomolom na venezuelski obali. Po navedbah Washingtona so napadeni objekti služili za tihotapljenje prepovedanih drog, medtem ko kritiki opozarjajo, da gre za stopnjevanje napetosti z namenom strmoglavljenja venezuelske vlade. Analitiki poudarjajo, da ti dogodki pomenijo preobrat v ameriški strategiji, saj so se ZDA s pomorskih blokad preusmerile k neposrednim napadom na kopensko ozemlje suverene države. Pojavljajo se resni pomisleki glede morebitnega izbruha širšega vojaškega spopada, saj nekateri viri trdijo, da so primarni motiv za agresivno politiko Trumpove administracije venezuelska nahajališča nafte. Kljub stopnjevanju napetosti predsednik Trump za zdaj ni napovedal napotitve kopenskih enot, vendar so razmere v regiji izjemno nestabilne.

Venezuelske oblasti so uradno potrdile povišanje cen mestnega potniškega prometa na nacionalni ravni, kar je bilo objavljeno v uradnem listu številka 43.284. Nova osnovna tarifa za mestni prevoz znaša 60 bolivarjev, ukrep pa vključuje tudi prilagoditve cen v državnih sistemih, kot so podzemna železnica v Caracasu (Metro de Caracas), železnice in avtobusna mreža Metrobús Venezuela. Čeprav je bil odlok v uradnem listu objavljen že 26. decembra, so podrobnosti o novih tarifah v javnost prišle v torek, 30. decembra. Odločitev o povišanju cen je del širših prizadevanj države za naslavljanje gospodarskih izzivov in vzdrževanje delovanja javne infrastrukture. Povišanje neposredno vpliva na vse uporabnike javnih prevoznih storitev, ki jih upravljajo državna in lokalna podjetja. Vlada je ob tem določila stroge smernice za operaterje javnega prevoza glede izvajanja novih tarif, ki veljajo za celotno državno ozemlje.

ZDA so okrepile pritisk na Iran in Venezuelo z novimi sankcijami, ki ciljajo na nakup vojaške tehnologije, v luči napetosti glede brezpilotnih letalnikov in raket. Sankcionirana je bila venezuelska državna družba Empresa Aeronáutica Nacional S.A. (EANSA), proizvajalka brezpilotnih letalnikov, zaradi povezav z Iranom.

Ameriška osrednja obveščevalna agencija (Cia) je v začetku decembra izvedla napad z brezpilotnimi letalniki na pristaniški objekt na obali Venezuele, so za ameriško televizijsko mrežo CNN potrdili viri, seznanjeni z operacijo. Po poročanju tujih medijev naj bi šlo za prvi znani neposredni ameriški vojaški oziroma obveščevalni napad na cilj znotraj venezuelskega ozemlja. Nekateri viri navajajo, da so v operaciji sodelovale tudi ameriške specialne enote, ki naj bi izvedle kopenski del napada. Novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump je v odzivu na dogajanje potrdil, da je seznanjen s podrobnostmi operacije in odgovornimi osebami, vendar podrobnejših informacij o identiteti udeležencev ni želel razkriti. Napad predstavlja pomembno zaostritev napetosti med Washingtonom in Caracasom, saj so nekateri opazovalci dogodek označili za dejanje, ki meji na začetek odkritega oboroženega spopada. Poročila o morebitnih žrtvah in natančnem obsegu materialne škode v pristanišču za zdaj ostajajo nepopolna, vendar incident nakazuje na spremembo ameriške strategije do režima v Venezueli.

Največja venezuelska opozicijska koalicija, Demokratična unitarna platforma (PUD), je danes pozvala oblasti k takojšnji izpustitvi nekdanjega poslanca Freddyja Superlana, enega ključnih zaveznikov voditeljice María Corina Machado. Superlano je bil aretiran pred enim letom, 30. julija 2024, in je po navedbah opozicije v popolni izolaciji, brez stika z družino. Machado je poudarila, da je njegova aretacija del brutalnega vladnega napada na opozicijo, ki se je začel po predsedniških volitvah 28. julija 2024, na katerih je po njenih trditvah zmagal Edmundo González Urrutia.

Po predsedniških volitvah 28. julija 2024, na katerih je bil po uradnih rezultatih ponovno izvoljen Nicolás Maduro, in po občinskih volitvah 27. julija, se Venezuela znajde v nenehni križišču. Nevladna organizacija Provea poroča o valu represije, ki je zajel državo po volitvah leta 2024, medtem ko opozicija rezultate volitev zavrača kot goljufive. Država se sooča z izzivi, ki jih prinašata preteklost in prihodnost.

Amnesty International je pred Medameriško komisijo za človekove pravice (CIDH) podal prijavo zoper venezuelsko vlado zaradi sistematičnega zatiranja zagovornikov človekovih pravic. Organizacija je v sporočilu za javnost izpostavila, da država izvaja "vrsto vzorcev, ki kažejo na namensko strategijo kaznovanja in odvračanja" ter s tem ustvarja podnebje strahu in samocenzure. Poročilo poudarja, da te dejavnosti predstavljajo koordiniran napor za utišanje in diskreditacijo tistih, ki opozarjajo na kršitve človekovih pravic v državi.

Evropska unija in Združene države Amerike so uradno označile Cártel de los Soles kot teroristično organizacijo. Kot glavnega vodjo organizacije so izpostavile venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Obe entiteti obtožujeta venezuelsko vlado, da omogoča obsežne operacije proizvodnje in trgovine z mamili po celini.