Madžarski premier Viktor Orban je na kongresu vladajoče stranke Fidesz-KDNP predstavil 106 kandidatov za prihajajoče parlamentarne volitve, ki bodo predvidoma potekale aprila. V svojem nagovoru je volitve opredelil kot ključno prelomnico in izbiro med mirom in vojno, s čimer je nadaljeval svojo ostro retoriko proti opoziciji in politikam Bruslja. Orban je poudaril, da bo končna lista kandidatov potrjena do februarja, do takrat pa se stranka osredotoča na mobilizacijo volilnega telesa. Premier je v svojem govoru znova kritiziral Evropsko unijo in njeno zunanjo politiko, pri čemer je madžarsko opozicijo obtožil podpiranja vojaških konfliktov. Po njegovih besedah je le zmaga stranke Fidesz jamstvo, da Madžarska ne bo neposredno vključena v mednarodne spore. Takšna retorika je del širše strategije, s katero Orban utrjuje svojo pozicijo kot zaščitnik nacionalnih interesov pred domnevnimi zunanjimi pritiski. Dogodek na kongresu predstavlja uradni začetek predvolilne kampanje, v kateri bodo vprašanja varnosti in suverenosti očitno igrala osrednjo vlogo. Orbanove izjave so neposredno povezane z njegovimi prejšnjimi opozorili o naraščajočih napetostih v regiji, s čimer želi volivce prepričati o nujnosti stabilne in preizkušene vlade v negotovih geopolitičnih razmerah.

Madžarski premier Viktor Orban je na 31. kongresu vladajoče stranke Fidesz v Budimpešti prejel soglasno podporo vseh delegatov in postal uradni kandidat stranke za predsednika vlade na prihajajočih parlamentarnih volitvah, ki bodo potekale aprila. Orban, ki je bil izvoljen brez protikandidata, se je v svojem nagovoru delegatom zahvalil za zaupanje in poudaril svojo pripravljenost na nadaljevanje vodenja države po več kot dveh desetletjih na položaju. Izpostavil je, da bo stranka pod njegovim vodstvom še naprej odločno zagovarjala madžarske nacionalne interese na mednarodnem prizorišču. Politična situacija na Madžarskem postaja vse bolj napeta, saj se bo koalicija strank Fidesz in krščanskih demokratov na volitvah spopadla z opozicijsko stranko Tisa, ki jo vodi nekdanji vladni uradnik Peter Magyar. Javnomnenjske raziskave in politični analitiki napovedujejo tesen boj, pri čemer se v Bruslju po nekaterih navedbah nadejajo poraza trenutne vladajoče garniture. Predstavniki stranke Fidesz so ob nominaciji ponovno kritizirali politiko Evropske unije, zlasti glede konflikta v Ukrajini, ki so jo označili za absurdno. Odločitev o prihodnjem vodenju stranke in sestavi vlade bo dokončno znana šele po objavi volilnih izidov. Vladajoča stranka je ob tem opozicijo obtožila domnevnega sodelovanja s tujimi obveščevalnimi službami, kar nakazuje na ostro predvolilno kampanjo. Orbanova kandidatura potrjuje kontinuiteto politike, ki se pogosto razhajajo z uradnimi stališči Evropske unije, predvsem na področju migracij in zunanje politike.

Pred kongresom Fidesza je bil premier Viktor Orbán vprašan, ali ima tremo pred govorom, na samem kongresu pa je bil uradno potrjen kot kandidat Fidesza za premierja na volitvah aprila 2026. Madžarski politik Magyar Péter je pred kongresom citiral govor Károlya Grósza.

Organizacija Human Rights Watch (HRW) je opozorila, da so oblasti v Združenem kraljestvu močno omejile pravico do protestov, kar je v nasprotju z mednarodnimi obveznostmi glede človekovih pravic. Kritizirali so tudi širitev represivnih ukrepov proti mirnim demonstrantom in primerjajo stanje v Združenem kraljestvu z državami, kot je Madžarska pod vodstvom Viktorja Orbána, kar kaže na erozijo državljanskih pravic.

Donald Trump je bil kritiziran zaradi napada na Venezuelo in groženj njenim voditeljem. Senat je sprejel resolucijo, ki omejuje Trumpovo sposobnost nadaljnjih napadov na Venezuelo. Obenem so ZDA kritizirane zaradi nadzora nad prodajo in prihodki od venezuelske nafte, kar naj bi ogrožalo mednarodni red.

Grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa Grenlandiji so po poročanju tujih medijev izziv za Nato, potencialno celo eksistenčne narave. Strokovnjaki opozarjajo, da bi bil poskus prevzema Grenlandije katastrofalen. Trump je obenem opozoril, da Rusija in Kitajska ne čutita strahu pred Natom brez prisotnosti ZDA.

Madžarski predsednik vlade Viktor Orban je v javnem nastopu poudaril, da bi morebitno zagotavljanje finančne pomoči Ukrajini v višini 800 milijard evrov resno škodovalo evropskim narodom. Po Orbanovih besedah Evropa, ki se trenutno spopada z gospodarsko recesijo, ne more prevzeti takšnega finančnega bremena, ne da bi pri tem ogrozila lastno stabilnost in blaginjo svojih državljanov. Orban je izrazil prepričanje, da bodo prebivalci držav članic Evropske unije začeli aktivno nasprotovati takšni politiki, če bodo evropski voditelji vztrajali pri izpolnjevanju finančnih zahtev Kijeva. Madžarski premier je opozoril na morebitne nepopravljive napake v evropski politiki do Ukrajine in dodal, da bi takšna sredstva le še poglobila krizo znotraj same Unije. Njegove izjave sledijo napovedim ukrajinskih oblasti, ki so v začetku januarja izpostavile potrebo po obsežni finančni injekciji za obnovo države in nadaljevanje obrambe. Orban ostaja eden najglasnejših kritikov neomejene finančne in vojaške podpore Ukrajini znotraj evropskega bloka, pri čemer se zavzema za prednostno reševanje notranjih gospodarskih vprašanj Evropske unije.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Premier Mark Carney se je v Parizu sestal z zavezniki Ukrajine, da bi razpravljal o morebitni vlogi Kanade pri zagotavljanju prihodnjega premirja v vojni z Rusijo. Srečanje je bilo del koalicije zaveznikov, ki si prizadevajo za mirno rešitev konflikta.

Madžarski premier Viktor Orban je v svojem zadnjem javnem nagovoru zatrdil, da se je z letom 2025 končalo obdobje liberalnega svetovnega reda, ki ga po njegovem mnenju nadomešča doba narodov. Orban je v svojem govoru izpostavil ključne izzive, s katerimi se po njegovem mnenju spopadata Madžarska in celotna Evropa, pri čemer je poudarek dal predvsem vprašanjem energetske suverenosti, migracijam in gospodarskemu razvoju. Ob kritičnem pogledu na trenutno politiko Evropske unije je madžarski predsednik vlade ponovil svoje stališče glede razločevanja med politiko vojne in miru. V istem nastopu je izrazil odobravanje nad ameriškimi operacijami v Venezueli, hkrati pa je institucije v Bruslju ponovno obtožil neučinkovitosti. Njegove izjave nakazujejo na nadaljevanje strategije krepitve nacionalne suverenosti in odmikanja od skupnih evropskih liberalnih vrednot, kar utegne dodatno zaostriti odnose znotraj evropskega bloka.

Madžarski premier Viktor Orbán in vodja opozicijske stranke Tisza Péter Magyar sta v ločenih pogovorih za britansko mrežo BBC komentirala medsebojno delovanje in osebne lastnosti. Novinar je premierja Orbána pozval, naj izpostavi tri pozitivne lastnosti svojega političnega tekmeca, vendar je Orbán uspel navesti le eno. Podobno vprašanje je bilo naslovljeno tudi na Magyarja, ki je moral oceniti delo in osebnost dolgoletnega predsednika vlade. Intervju odraža stopnjevanje politične napetosti na Madžarskem, kjer Magyar predstavlja vse večjo grožnjo vladajoči stranki Fidesz. Premier Orbán je v preteklosti že večkrat javno stopil v bran svojim ministrom pred Magyarjevimi kritikami, tokratni medijski nastop pa kaže na neposredno soočenje mnenj pred mednarodno javnostjo. Analitiki ocenjujejo, da tovrstna komunikacija potrjuje Magyarjev status osrednjega izzivalca trenutne oblasti.

Madžarski predsednik vlade Viktor Orban je v svojem zadnjem nagovoru poudaril, da so dogodki v začetku letošnjega leta jasen opomin na neizbežen propad liberalnega svetovnega reda. Po njegovih besedah je izvolitev Donalda Trumpa za predsednika Združenih držav Amerike pomenila končni udarec dosedanjemu mednarodnemu sistemu, ki temelji na liberalnih načelih. Orban meni, da se novi svetovni red šele oblikuje, kar prinaša obdobje večje nepredvidljivosti in zahtevnih izzivov za mednarodno skupnost. Madžarski premier je ob tem izpostavil, da so pred Madžarsko ključni dnevi, ko se bo morala država prilagoditi hitro spreminjajočim se geopolitičnim razmeram. V svoji izjavi, ki jo je podal sredi napetosti, povezanih z razmerami v Venezueli in predsednikom Nicolasom Madurom, je nakazal, da Madžarska vidi priložnost v preoblikovanju globalnih zavezništev. Orbanova retorika odraža njegovo dolgotrajno kritiko zahodnih liberalnih institucij in napoveduje tesnejše usklajevanje s politikami, ki jih zagovarja nova ameriška administracija.

Venezuelanska vojska je priznala podpredsednico Delcy Rodríguez za začasno predsednico Venezuele in poročala o smrti gardistov. Operacijo zajetja Nicolása Madura in njegove žene Cilie Flores je vodila elitna enota Delta Force. Donald Trump je poslal novo opozorilo Iranu, ki medtem brani Madura. Protesti v Iranu so se nadaljevali že drugi teden.

Viktor Orbán je na mednarodni novinarski konferenci, ki se je je udeležilo 63 uredništev, predstavil vladne načrte za leto 2026. Ocenil je tudi mednarodne razmere in odgovarjal na vprašanja domačih in tujih medijev. István Hollik je izpostavil rekordno udeležbo, s čimer je zavrnil trditve o mednarodni izolaciji Orbána. Orbán je izjavil, da Madžarska ne bo sprejela niti enega migranta.

Predsednik komisije Sveta federacije za informacijsko politiko Aleksej Puškov je kritično ocenil nedavne izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede domnevnega ameriškega uspeha v Venezueli. Ruski senator je v svojem sporočilu na družbenem omrežju Telegram poudaril, da bi se tisto, kar Washington trenutno interpretira kot zunanjepolitični triumf, dolgoročno lahko sprevrglo v pravo katastrofo. Puškov trdi, da so Trumpove navedbe o uspešnem posredovanju oziroma vplivu na venezuelsko politično vodstvo prenagljene in tvegane. Ruski uradnik je izpostavil, da bi agresivna politika Združenih držav Amerike do Venezuele lahko povzročila destabilizacijo celotne regije. Po mnenju Moskve takšni premiki Washingtona ne prinašajo trajnih rešitev, temveč zgolj poglabljajo krizo. Puškov je še posebej poudaril, da so spektakularne izjave o zmagoslavju pogosto v nasprotju z dejanskim stanjem na terenu, kar bi se ameriški administraciji v prihodnosti lahko maščevalo. Ruska diplomacija prek Puškova tako ponovno izraža nasprotovanje vmešavanju v notranje zadeve latinskoameriških držav.

Po poročanju je ameriški vojaški napad v Venezueli zahteval najmanj 40 življenj, vključno s civilisti in vojaki. Nicolás Maduro je bil odpeljan v zapor v Brooklynu, začasno vodenje Venezuele pa je prevzela podpredsednica Rodriguez. Grški premier Micotakis je izrazil upanje ob koncu Madurovega režima, medtem ko so Venezuelci na Južni Floridi proslavljali njegovo odstranitev.

Po poročanju svetovnih medijev je ameriška operacija v Venezueli sprožila vrsto odzivov. Trump in njegova administracija so podali izjave o državah, ki jezijo Washington. The New York Times poroča, da je aretacija Madura pokazala Trumpovo željo po prevladi ZDA v Južni Ameriki, njegovi "javni plesi" pa so prepričali del njegovega kroga v potrebo po napadu na Venezuelo.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

Pred aretacijo naj bi ZDA Nicolasu Maduru ponudile možnost odhoda v Turčijo, vendar naj bi Maduro ponudbo zavrnil. Med zaslišanjem na sodišču v New Yorku se je Maduro označil za vojnega ujetnika in poudaril, da se še vedno smatra za voditelja Venezuele.

Nicolás Maduro je na sodišču v New Yorku zanikal krivdo za obtožbe, rekoč, da je pošten človek in še vedno predsednik Venezuele. Njegova žena se je na sodišču pojavila z obvezami. Emmanuel Macron je kritiziral ameriški pristop, medtem ko EU ocenjuje, da je to priložnost za Venezuelo, vendar je za pravne ocene še prezgodaj. Viktor Orbán pa je izrazil mnenje o liberalcih.

Madžarski predsednik vlade Viktor Orbán je javno izrazil zaskrbljenost glede politične nestabilnosti v Venezueli, ki bi po njegovih ocenah lahko povzročila znaten skok cen nafte na svetovnih trgih. Orbán je poudaril, da zaostrovanje razmer v tej južnoameriški državi neposredno ogroža stabilnost energetskih trgov. Po njegovem prepričanju bi morebitni vojaški posegi ali stopnjevanje pritiska s strani Združenih držav Amerike na Venezuelo služili kot katalizator za destabilizacijo ponudbe energentov. Madžarski premier meni, da bi takšen razvoj dogodkov negativno vplival na globalno gospodarstvo. Njegove izjave prihajajo v času povečanih geopolitičnih napetosti, kjer energetska varnost ostaja ena ključnih prioritet madžarske zunanje politike. Orbán je s tem ponovno izpostavil svojo držo, ki temelji na predvidevanju tveganj, ki jih prinašajo zunanjepolitični pretresi v državah z bogatimi naravnimi viri.

Po poročanju New York Timesa je v ameriški operaciji v Venezueli umrlo najmanj 40 ljudi, druge ocene pa govorijo o 80 žrtvah med civilisti in pripadniki varnostnih sil. Pred napadom naj bi ameriške obveščevalne službe izvedle kibernetski napad na energetski sistem Venezuele in v velikem delu Caracasa izklopile elektriko. Kuba je sporočila, da je bilo v operaciji za aretacijo Madura ubitih 32 njenih državljanov.

Pred ameriško operacijo v Venezueli so ZDA že 23. decembra 2025 Maduru ponudile možnost odhoda v Turčijo, kar pa je Maduro zavrnil. Po zajetju se je Maduro na zasedanju zveznega sodišča v New Yorku razglasil za vojnega ujetnika in poudaril, da je še vedno voditelj svoje države.

Pred vojaško operacijo so ZDA Nicolasu Maduru ponudile možnost odhoda v Turčijo, kar pa je Maduro zavrnil. Na sodišču v New Yorku se je Maduro izrekel za vojnega ujetnika.

ZDA so 23. decembra 2025, tik pred operacijo, Nicolasu Maduru ponudile možnost, da zapusti položaj in se preseli v Turčijo, vendar je Maduro to ponudbo zavrnil. Na sodišču v New Yorku se je Maduro izrekel za vojnega ujetnika.

Madžarski premier Viktor Orbán je sporočil, da vojaška operacija Združenih držav Amerike v Venezueli nima neposrednih posledic za madžarske državljane, saj med njimi ni poškodovanih ali neposredno vpletenih oseb. Kljub temu je premier poudaril, da vlada pozorno spremlja dogajanje v Južni Ameriki in vzdržuje stalne stike z veleposlaniki v tej regiji. Orbán se je o nastalih razmerah že posvetoval s ključnimi predstavniki energetskega sektorja, saj bi destabilizacija naftno bogate regije lahko vplivala na globalne trge. Zaradi morebitnega pritiska na cene pogonskih goriv je madžarska vlada napovedala dodatne ukrepe za zaščito cen energije v državi. Premier je izpostavil, da je vlada polno operativna in pripravljena na odzivanje ob morebitnih nihanjih na trgu surove nafte. Poteza sledi širši strategiji Budimpešte, ki z regulacijo cen poskuša omejiti inflacijske pritiske na gospodinjstva, kar ostaja prednostna naloga madžarske administracije v času geopolitične nestabilnosti.

Po navedbah ameriškega predsednika Donalda Trumpa o domnevni operaciji ZDA v Venezueli, v kateri naj bi aretirali predsednika Madura, je venezuelska podpredsednica Delcy Rodriguez poudarila, da je Maduro edini legitimni predsednik. Nikaragva je izrazila pripravljenost braniti suverenost Venezuele. Madžarski premier Viktor Orban je opozoril, da bi lahko dogodki v Venezueli povzročili rast cen energentov. Nemški politik Friedrich Merz se je izognil oceni ameriških dejanj in poudaril pomen preprečevanja politične nestabilnosti v Venezueli.

Nicolás Maduro naj bi decembra zavrnil ponudbo ZDA o odhodu v Turčijo. Po poročanju New York Timesa je v ameriški vojaški operaciji v Venezueli umrlo najmanj 40 ljudi, število žrtev pa se je povečalo na 80.

Madžarski premier Viktor Orban je v svojem novoletnem voščilu na družbenem omrežju X izrazil pričakovanje, da se bodo evropske države v letu 2026 vrnile k »zdravi pameti«. Orban je v zapisu poudaril željo po vzpostavitvi miru in koreniti spremembi trenutne politične smeri Evrope. Njegove izjave odražajo dolgotrajno kritiko Bruslja glede zunanjepolitičnih vprašanj in upravljanja konfliktov na celini. Premier, ki je znan po svojih suverenističnih stališčih, je leto 2026 izpostavil kot prelomno obdobje za prihodnost evropske politike. Čeprav so njegove besede del prazničnega voščila, nosijo jasno politično sporočilo o potrebi po deeskalaciji napetosti in spremembi ideoloških prednostnih nalog znotraj Evropske unije. Ob tem je Orban ponovil svojo zavezo miru, kar pogosto interpretirajo kot poziv k hitremu končanju spopadov v Ukrajini pod pogoji, ki bi bili sprejemljivi tudi za Rusko federacijo.

Evropska unija je Madžarski znova odtegnila dostop do znatnega dela proračunskih sredstev zaradi vztrajnih kršitev načel pravne države. Vlada pod vodstvom premierja Viktorja Orbána po mnenju Bruslja še vedno ne izpolnjuje osnovnih demokratičnih standardov in pogojev, ki so potrebni za izplačilo evropske pomoči. Ukrep je neposredna posledica pomanjkljivih reform na področju neodvisnosti sodstva in boja proti korupciji. Znotraj evropskih institucij se krepijo upanja, da bodo dolgotrajne finančne omejitve vplivale na javno mnenje in se morebiti odrazile na prihodnjih državnozborskih volitvah na Madžarskem. Madžarska se zaradi zamrznjenih sredstev spopada z vse večjimi gospodarskimi pritiski, vendar Budimpešta kljub temu ohranja svojo politično smer, kar povzroča nadaljnje napetosti v odnosih z Evropsko komisijo. Vprašanje pravne države ostaja osrednja točka razdora med Orbánovo vlado in ostalimi članicami povezave.

Bolgarija je uradno uvedla evro in postala 21. članica evroobmočja. Evrokomisar Valdis Dombrovskis je dejal, da ta prehod postavlja Bolgarijo v samo srce Evrope. Prvo uspešno izplačilo evrov je bilo zabeleženo 20 sekund po polnoči na bankomatu v letovišču Sončna obala. Bankomati v Sofiji že omogočajo dvigovanje evrskih bankovcev.

Po poročanju New York Timesa naj bi bil Donald Trump navdušen nad parado zmage v Moskvi 9. maja, pri čemer naj bi Rusijo označil za 'nepremagljivo'. Poleg tega naj bi Trump pozitivno ocenil ukrajinske napade na energetsko infrastrukturo Ruske federacije, ki naj bi bili pripravljeni s sodelovanjem Cie.

Madžarski premier Viktor Orban je v nedavnih izjavah poudaril, da bi lahko leto 2026 postalo ključno za prihodnost Evrope, zlasti v luči spreminjajočih se odnosov med Združenimi državami Amerike in Rusijo. Orban meni, da bi nesoglasja med Washingtonom in Brusljem glede strateških vprašanj ter vojne v Ukrajini lahko privedla do situacije, v kateri bi se administracija Donalda Trumpa o normalizaciji odnosov in miru z Moskvo dogovorila samostojno, brez vključitve evropskih zaveznikov. Po njegovi oceni se Trumpova administracija zavzema za končanje spopadov, medtem ko evropski voditelji vztrajajo pri oboroževanju Kijeva. Madžarska se bo po besedah premierja zoperstavila Bruslju, da bi ostala zunaj neposrednega konflikta, vendar kljub napetostim ne namerava zapustiti Evropske unije ali zveze NATO. Orban je poudaril, da nevtralnost ni cilj Madžarske, temveč si želijo ostati del zahodnega zavezništva, vendar ob predpostavki, da bodo odločitve temeljile na »zdravem razumu«. Premier je leto 2025 označil za morebitno zadnje leto miru v Evropi, če se strateške usmeritve ne bodo spremenile, hkrati pa je izpostavil, da je Madžarska danes dovolj močna, da zaščiti svoje nacionalne interese tudi v nasprotju z interesi širšega zahodnega sveta.

Predsednik Vučić je opravil pomembne pogovore z ameriško administracijo, vključno z OFAC in State Departmentom, ter z madžarskim premierjem Viktorjem Orbanom glede Naftne industrije Srbije (NIS). Po poročanju srbskih medijev se obetajo dobre novice za Srbijo v naslednjih 24 urah, povezane z reševanjem težav NIS.

Madžarski premier Viktor Orban je napovedal, da bi Združene države Amerike in Rusija lahko že leta 2026 sklenile mirovni sporazum glede Ukrajine brez sodelovanja Evropske unije. Orban je to napovedal ob koncu seje.

Madžarski predsednik vlade Viktor Orbán je v sredo na svojih uradnih kanalih na družbenih omrežjih objavil vrsto zagonetnih sporočil, ki vključujejo odštevanje in napoved novega snemanja. V objavah, ki so pritegnile precejšnjo pozornost madžarske javnosti in medijev, je premier zapisal, da se je "odštevanje začelo" in da se "snemanje začenja". Podrobnosti o vsebini ali namenu teh napovedi javnosti niso bile razkrite, vendar je Orbán obljubil, da bo več informacij podal v kratkem. Nekateri politični analitiki domnevajo, da bi lahko šlo za pripravo na pomembno politično kampanjo ali napoved nove vladne strategije. Takšna oblika komunikacije, ki temelji na stopnjevanju napetosti in neposrednem nagovarjanju volivcev preko spleta, je postala stalnica v Orbánovem komunikacijskem slogu. Premier se na ta način pogosto izogne tradicionalnim medijem in vzpostavi neposreden stik s svojo bazo podpornikov, kar mu omogoča nadzor nad interpretacijo lastnih sporočil.

Poljski premier Donald Tusk je po pogovorih z evropskimi voditelji ter predstavniki Kanade in zveze Nato izrazil optimizem glede končanja konflikta v Ukrajini. Tusk je poudaril, da bi lahko mir dosegli v obdobju nekaj tednov, kar predstavlja premik v pričakovanjih glede trajanja spopadov. Nemški kancler Friedrich Merz je ob tem potrdil usklajenost zahodnih zaveznic pri nadaljnjih prizadevanjih za stabilizacijo razmer, medtem ko je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen srečanje ocenila kot konstruktivno. Napovedi o hitrem mirovnem sporazumu prihajajo v času, ko se v Ukrajini po zadnjih raziskavah javnega mnenja zmanjšuje podpora nadaljevanju vojne. Diplomatska prizadevanja so se okrepila po poročilih o ruskih poskusih širjenja vojaškega sodelovanja z Indijo in incidentih, ki so vplivali na odnose med Varšavo in Kijevom. Kljub optimizmu premierja Tuska pa ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski uradno še vedno zavrača ozemeljske koncesije, kar ostaja ena ključnih točk v prihajajočih pogajanjih.

Ruski predsednik Vladimir Putin je ob božičnih in novoletnih praznikih poslal uradna voščila le dvema evropskima voditeljema, madžarskemu premierju Viktorju Orbanu in slovaškemu premierju Robertu Ficu. Kremelj je v izjavi za javnost poudaril, da sta Orban in Fico edina predstavnika držav članic Evropske unije, ki sta prejela takšno pozornost Moskve. Ta poteza dodatno poudarja diplomatski razkol znotraj Evrope glede odnosa do Rusije v luči vojne v Ukrajini. Poleg omenjenih evropskih voditeljev je Putin čestitke naslovil tudi na druge mednarodne zaveznike in osebnosti, vključno z voditelji Kitajske, Indije in nekaterih držav Latinske Amerike ter Afrike. Iz seznama prejemnikov je razvidno, da se ruska diplomacija osredotoča na tiste države, ki ohranjajo pragmatične odnose z Moskvo ali odkrito nasprotujejo sankcijam. Dejstvo, da sta bila izpostavljena prav Orban in Fico, pa nakazuje na njuno specifično vlogo znotraj struktur EU in NATO, kjer pogosto zastopata stališča, ki niso v skladu s prevladujočo politiko Bruslja do Kremlja.

Ruski predsednik Vladimir Putin je ob koncu leta poslal novoletne poslanice več svetovnim voditeljem in politikom, med katerimi sta bila tudi novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump in madžarski premier Viktor Orbán. Kremelj je sporočil, da so bila voščila poslana v času kompleksnih mednarodnih odnosov, pri čemer je Putin pisma naslovil tudi na severnokorejskega voditelja Kim Džong Una in papeža Frančiška. Gesta se v diplomatskih krogih interpretira kot poskus ohranjanja komunikacijskih kanalov kljub zaostrenim geopolitičnim razmeram. Pošiljanje novoletnih voščil se dogaja v senci preteklih napetosti med Moskvo in Washingtonom, zlasti po tem, ko je Donald Trump oktobra izjavil, da se s Putinom ne bo srečal brez predhodnega mirovnega dogovora glede vojne v Ukrajini. Čeprav so se odnosi v sredini leta dodatno zaostrili zaradi izmenjave groženj z jedrskim orožjem in napovedi novih gospodarskih sankcij, zadnja poteza ruskega predsednika nakazuje na morebitno pripravljenost Rusije na ponovni začetek dialoga z novo ameriško administracijo.

Ruski predsednik Vladimir Putin je ob koncu leta poslal božična in novoletna voščila številnim tujim državnikom, pri čemer je iz seznama prejemnikov v Evropski uniji izpustil večino voditeljev. Iz Kremlja so sporočili, da so bili med redkimi evropskimi prejemniki novoletnih poslanic slovaški premier Robert Fico, madžarski predsednik vlade Viktor Orbán in srbski predsednik Aleksandar Vučić. Ruski predsednik je voščilo naslovil tudi na novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Izbor prejemnikov odraža trenutna diplomatska zavezništva in napetosti med Rusijo in Zahodom. Medtem ko so odnosi z večino članic Evropske unije zaradi ruske agresije v Ukrajini na najnižji ravni, Putin ohranja stike z voditelji, ki zagovarjajo bolj nevtralno ali Moskvi naklonjeno politiko. Fico in Orbán sta v preteklosti večkrat pozvala k normalizaciji odnosov in mirnemu reševanju sporov, kar Kremelj interpretira kot konstruktivno držo. Vključitev Donalda Trumpa na seznam pa nakazuje na pričakovanja Moskve glede morebitnih sprememb v ameriški zunanji politiki po njegovem nastopu mandata.

Ruski predsednik Vladimir Putin je ob koncu leta poslal novoletne in božične poslanice številnim svetovnim voditeljem, pri čemer je opazna selektivnost pri evropskih državnikih. Med prejemniki čestitk so se letos ponovno znašli srbski predsednik Aleksandar Vučić, madžarski premier Viktor Orbán in slovaški premier Robert Fico, ki ostajajo med redkimi evropskimi voditelji z ohranjenimi diplomatskimi stiki s Kremljem. Putin je četrto leto zapored iz seznama izpustil večino voditeljev držav članic Evropske unije, ki so po ruski invaziji na Ukrajino zavzele ostro politiko sankcij. Posebno pozornost je vzbudila čestitka namenjena ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu, kar nakazuje na morebitno otoplitev odnosov med Moskvo in Washingtonom po njegovi vrnitvi na oblast. V preteklem letu, ko je v Beli hiši še sedel Joe Biden, takšne geste ni bilo. Kremelj je ob tem objavil seznam, ki poleg omenjenih vključuje še kitajskega predsednika Xi Jinpinga in druge voditelje držav članic skupine BRICS ter nekaterih nekdanjih sovjetskih republik. Ta poteza Kremlja jasno odraža trenutno rusko zunanjepolitično usmeritev, ki se osredotoča na države, ki ne podpirajo zahodne politike izolacije Rusije.

Vladimir Putin je poslal novoletne čestitke in voščila za božič številnim tujim politikom, med drugim Donaldu Trumpu, Xi Jinpingu, Recepu Tayyipu Erdoganu, Viktorju Orbanu, Robertu Ficu, Aleksandru Vučiću in Narendri Modiju. Predsednik Abhazije, Badra Gunba, je prav tako poslal Putinu čestitko ob prihajajočih praznikih.

Madžarski premier Orbán Viktor je napovedal, da bo 5. januarja ob 11. uri imel novinarsko konferenco. Kot je običajno, bo na njej ocenil preteklo leto in napovedal načrte za prihodnost. Datum konference je tokrat kasnejši kot v preteklosti.

Evropsko unijo v prihodnjem letu čakajo zahtevni pregovori o novem sedemletnem proračunu, prizadevanja za konkurenčnost gospodarstva in soočanje z novimi geopolitičnimi razmerami. Napetosti v odnosih s Trumpovo administracijo in vojna na njenih zunanjih mejah so že letos obremenjevale politiko EU. Leta 2026 pa naj bi se zgodila 'mati vseh bitk', kar bo pomembno tudi za Hrvaško.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić in madžarski premier Viktor Orban sta se v telefonskem pogovoru pogovarjala o aktualnih razmerah na področju energetske varnosti in o nadaljnjih korakih za stabilizacijo razmer. Razpravljala sta tudi o transportnem omrežju.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić se je o energetski varnosti pogovarjal tudi z madžarskim premierjem Viktorjem Orbanom. Vučić se je Orbanu zahvalil za podporo Srbiji pri zagotavljanju energetske varnosti.

Generalni direktor Rosatoma Aleksej Lihačov je potrdil, da je ruski predsednik Vladimir Putin sprejel povabilo, da se osebno udeleži slovesnosti polaganja prvega betona za jedrsko elektrarno Paks 2 na Madžarskem. Na dogodek bo povabljen tudi madžarski premier Viktor Orban. Slovesnost je predvidena za začetek februarja.

Madžarski premier Orbán Viktor je izpolnil obljubo, ki jo je dal malemu Benettu, in mu podaril boksarsko vrečo. Premier se je odzval na Benettovo željo in mu osebno izročil darilo, kar je dokumentirano tudi v posebnem prazničnem videu.

Madžarski premier Orbán Viktor je razkril, da mu je kot otroku božič pomenil vonj po pomarančah, danes pa ga najbolj veseli, ko se njegovi otroci vrnejo domov. Poudaril je, da mu družinska srečanja v tem času pomenijo največ.

Madžarski premier Orbán Viktor je v prazničnem intervjuju za Magyar Nemzet poudaril, da si Madžarska prizadeva za mir, medtem ko Bruselj spodbuja vojno. Opozoril je, da je možnost vojne v Evropi vse bolj realna. Viktor je spregovoril tudi o stanju madžarskega gospodarstva in izzivih, s katerimi se sooča Evropska unija.