Ameriški predsednik Donald Trump je v nedeljo izrazil močan dvom glede trditev Moskve, da je Ukrajina z droni napadla rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v regiji Novgorod. Po temeljitem preverjanju ameriških obveščevalnih služb je Trump novinarjem na krovu letala Air Force One dejal, da ne verjame v resničnost napada, čeprav je ob prvih poročilih izrazil zaskrbljenost in jezo. Ameriški uradniki so ugotovili, da se je v bližini rezidence sicer nekaj zgodilo, vendar stavba ni bila tarča napada. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je pred tem trdil, da je Ukrajina uporabila 91 dronov za napad na Putinovo posestvo, kar je Kijev nemudoma označil za dezinformacijo in poskus spodkopavanja prihajajočih mirovnih pogajanj. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se bo z ameriškim kolegom ponovno sestal konec januarja, kjer bosta nadaljevala pogovore o ukrajinskem mirovnem načrtu. Diplomatski krogi ocenjujejo, da so ruske obtožbe namenjene predvsem vplivanju na Trumpovo razpoloženje pred ključnimi pogovori.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v ponedeljek nadaljeval s korenitimi kadrovskimi menjavami v vrhu države, med katerimi izstopa zamenjava vodje varnostne službe SBU Vasilija Maljuka in imenovanje nekdanje kanadske namestnice premierja Chrystie Freeland za gospodarsko svetovalko. Maljuk se bo po novem osredotočil na asimetrično vojskovanje in specialne operacije, medtem ko bo Freelandova Kijevu pomagala pri privabljanju investicij in gospodarski transformaciji. Te spremembe so se zvrstile le dan po tem, ko so se v Kijevu na varnostnih pogovorih o ameriškem mirovnem načrtu sestali svetovalci za nacionalno varnost iz 15 držav zaveznic, vključno z Veliko Britanijo, Francijo in Nemčijo. Zelenski si prizadeva za organizacijo vrhovnega srečanja na ravni voditeljev v Združenih državah Amerike do konca januarja, kjer bi dokončali dogovor o končanju vojne, ki je po navedbah Kijeva že 90-odstotno pripravljen. Prihajajoči pogovori v Parizu bodo ključni za določitev varnostnih jamstev t. i. koalicije voljnih, ki bi lahko vključevala celo napotitev tujih enot za nadzor premirja. Rusija takšnim načrtom odločno nasprotuje in vztraja, da v Ukrajini ne bo dopustila prisotnosti sil zveze Nato. Medtem ko se diplomacija pospešuje, Zelenski s prenovo administracije krepi notranjo odpornost države in pripravlja teren za morebitno obnovo, hkrati pa zagotavlja stabilnost obrambnega sistema v primeru propada mirovnih pogajanj.

V bliskoviti vojaški operaciji, ki so jo v soboto, 3. januarja 2026, izvedle ameriške oborožene sile v Caracasu, je bil zajet venezuelski predsednik Nicolás Maduro skupaj s soprogo Cilio Flores. Po poročanju ameriških medijev so operacijo spremljali letalski napadi na prestolnico, ki so trajali približno 30 minut, nato pa so ameriški agenti Madura prepeljali v New York. Tam se bo pred zveznim sodiščem soočil z obtožbami zaradi narko-terorizma, trgovine z mamili in nezakonitega posedovanja orožja. Predsednik ZDA Donald Trump je operacijo označil za izjemen uspeh in napovedal, da bodo ZDA upravljale z državo do vzpostavitve varnega prehoda oblasti, pri čemer je odkrito izpostavil namen revitalizacije venezuelske naftne industrije z ameriškimi podjetji. Dogodek je sprožil burne mednarodne odzive in notranjepolitične razprave v ZDA. Britanski premier Keir Starmer je izrazil mnenje, da London ne bo objokoval konca Madurovega režima, vendar se je izognil neposredni podpori ameriškemu vojaškemu posegu. Turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan je dejanje previdno kritiziral kot kršitev mednarodnega prava, ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski pa je v dogodku videl precedens za odločnejše ukrepanje proti diktatorjem, vključno z Vladimirjem Putinom. Kritiki znotraj ZDA, vključno z nekaterimi republikanskimi kongresniki, pa opozarjajo, da takšne enostranske intervencije vzpostavljajo nevaren mednarodni standard, ki bi ga lahko druge velesile, kot sta Kitajska in Rusija, izkoristile za lastne vdore na tuja ozemlja.

Vodja ukrajinske vojaške obveščevalne službe (HUR) Kirilo Budanov namerava odstopiti s svojega položaja, kar predstavlja pomemben premik v ukrajinski varnostni strukturi sredi skoraj štiri leta trajajoče ruske agresije. Odločitev sovpada s poročili o ponavljajočih se ukrajinskih napadih z droni na rusko prestolnico in navedbami Kremlja o napadu na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina. Do morebitne zamenjave v vrhu obveščevalnih služb prihaja v času, ko vojna vstopa v 1412. dan, razmere na fronti pa ostajajo izjemno napete. Budanov, ki je bil pred kratkim imenovan tudi za vodjo kabineta predsednika Volodimirja Zelenskega, je veljal za eno ključnih osebnosti pri načrtovanju drznih operacij na ruskem ozemlju. Njegov odstop bi lahko nakazoval na notranja prestrukturiranja v Kijevu ali spremembo strategije v času, ko se krepijo diplomatska prizadevanja za končanje konflikta. Medtem ko Rusija poroča o vsakodnevnih napadih z droni na Moskvo, ukrajinske sile še naprej branijo svojo suverenost, vendar se spopadajo z logističnimi in kadrovskimi izzivi po večletnem intenzivnem bojevanju.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je sprožil obsežno reorganizacijo v vrhu ukrajinske državne uprave in varnostnih struktur, medtem ko se Kijev pripravlja na odločilna mirovna pogajanja pod okriljem Združenih držav Amerike. Zelenski je napovedal zamenjavo vodje varnostne službe SBU Vasilija Maljuka, ki se bo po novem osredotočil na asimetrično vojskovanje in specialne operacije. Na čelo predsednikovega urada je imenoval generala Kirila Budanova, dosedanjega načelnika vojaške obveščevalne službe (GUR), ki bo zamenjal Andrija Jermaka. Poleg varnostnih sprememb je predsednik v svojo ekipo pritegnil nekdanjo kanadsko finančno ministrico Chrystio Freeland, ki bo opravljala naloge svetovalke za gospodarski razvoj. Kadrovske osvežitve sovpadajo z intenzivnimi diplomatskimi dejavnostmi v Kijevu, kjer so se v soboto sestali svetovalci za nacionalno varnost iz 15 držav zaveznic, vključno z Nemčijo, Francijo in Veliko Britanijo. Razpravljali so o mirovnem načrtu, ki je po navedbah ukrajinskih oblasti že 90-odstotno usklajen. Zelenski si prizadeva, da bi se vrhunsko srečanje z ameriškim vodstvom odvilo še pred koncem januarja. Pogovori se bodo prihodnji teden nadaljevali v Parizu, kjer naj bi oblikovali t. i. koalicijo voljnih za zagotavljanje prihodnjih varnostnih jamstev Ukrajini, kar bi preprečilo ponovitev ruske agresije.

Ameriški predsednik Donald Trump je v nedeljo sporočil, da po preverjanju ameriških obveščevalnih služb ne verjame navedbam Kremlja, da je Ukrajina z droni napadla rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v regiji Novgorod. Trump je novinarjem na letalu Air Force One pojasnil, da so ameriški uradniki preiskali incident in ugotovili, da rezidenca ni bila tarča napada, čeprav se je v bližini nekaj zgodilo. S tem je ameriški predsednik spremenil svoje prvotno stališče, ko je ob prvih poročilih izrazil zaskrbljenost in jezo nad domnevnim dejanjem Kijeva. Dogodek se je zgodil le dan po srečanju med Trumpom in ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim na Floridi, kjer sta razpravljala o mirovnem načrtu za končanje vojne. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je pred tem trdil, da je Ukrajina v napadu uporabila 91 dronov, kar so v Kijevu takoj označili za rusko propagando in poskus spodkopavanja mirovnih pogajanj. Trump je hkrati napovedal novo srečanje z Zelenskim konec januarja, obenem pa je ponovno kritiziral Putina zaradi velikega števila žrtev v konfliktu. Diplomatski viri ocenjujejo, da so bile ruske obtožbe strateški poskus vplivanja na Trumpov odnos do Ukrajine v ključnem trenutku pogajanj.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je nekdanjo podpredsednico kanadske vlade Chrystio Freeland imenoval za višjo gospodarsko svetovalko v svojem uradu. Imenovanje se je zgodilo v okviru širše reorganizacije visokih vladnih položajev v Kijevu, ki sledi obsežnemu korupcijskemu škandalu na ministrstvu za energijo. Freeland, ki je med letoma 2019 in 2024 služila kot podpredsednica in finančna ministrica Kanade, velja za ostro nasprotnico ruske politike in strokovnjakinjo na področju gospodarskih transformacij. Predsednik Zelenski je ob naznanitvi imenovanja na platformi Telegram poudaril, da ima kanadska političarka izjemne izkušnje pri privabljanju tujih investicij in izvajanju strukturnih reform. Leta 2025 je bila Freeland imenovana tudi za posebno kanadsko predstavnico za obnovo Ukrajine. Analitiki ocenjujejo, da bo vključitev vidne političarke iz države ustanoviteljice zveze NATO v ukrajinsko administracijo verjetno povzročila dodatne napetosti v odnosih z Rusijo, ki širjenje zahodnega vpliva v Ukrajini vztrajno označuje za varnostno grožnjo.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v ponedeljek uradno imenoval nekdanjo podpredsednico kanadske vlade Chrystio Freeland za svojo novo svetovalko za gospodarski razvoj. Zelenski je ob tem poudaril, da Ukrajina nujno potrebuje okrepitev notranje odpornosti in pospešitev procesa gospodarskega okrevanja, pri čemer se bo država zanašala na bogate izkušnje Freelandove na področju privabljanja tujih naložb. Imenovanje prihaja v času, ko se ukrajinsko gospodarstvo spopada z izjemnimi pritiski zaradi trajajoče ruske agresije. Freelandova, ki ima ukrajinske korenine in je veljala za eno najvplivnejših osebnosti v kanadski vladi, bo s svojim znanjem pomagala pri oblikovanju strategij za obnovo infrastrukture in stabilizacijo finančnega sistema. Zelenski verjame, da bo njena vloga ključna pri prepričevanju mednarodnih partnerjev in zasebnih vlagateljev v varnost investicij v ukrajinsko gospodarstvo še pred uradnim koncem sovražnosti.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je s posebnim ukazom v sestavo Sveta za nacionalno varnost in obrambo (SNBO) vključil Kirila Budanova. Budanov, ki je bil nedavno imenovan za vodjo urada predsednika, bo v tem ključnem varnostnem organu zamenjal Olega Ivaščenka, ki ga je predsednik z istim dekretom razrešil dolžnosti člana sveta. Ta poteza predstavlja nadaljevanje kadrovskih prilagoditev v ožjem krogu ukrajinskega državnega vrha. Svet za nacionalno varnost in obrambo je osrednje koordinacijsko telo, ki pod vodstvom predsednika države določa strategije na področju nacionalne varnosti. Vključitev Budanova, ki ima bogate izkušnje iz vojaško-obveščevalnih dejavnosti, nakazuje na utrjevanje vpliva njegovega urada na obrambno politiko države. Imenovanje se je zgodilo le nekaj dni po tem, ko je Budanov prevzel vodenje predsedniškega urada, kar potrjuje njegovo osrednjo vlogo v trenutni ukrajinski administraciji.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je podpisal vrsto odlokov, s katerimi je korenito spremenil vodstveno strukturo Službe varnosti Ukrajine (SBU). Potem ko je s položaja odstopil dosedanji vodja SBU Vasil Maljuk, je Zelenski za začasnega vršilca dolžnosti imenoval Jevgena Hmaro, dotedanjega načelnika Centra za specialne operacije 'A'. Maljuk je ob odhodu napovedal nadaljevanje povračilnih ukrepov in nove napade na ruskem ozemlju. Prevetritev vključuje tudi razrešitve ključnih direktorjev znotraj službe. S položajev sta bila odstranjena načelnik oddelka za protiobveščevalno dejavnost Andrej Tupikov in načelnik oddelka za vojaško protiobveščevalno dejavnost Aleksander Dubrovin. Tupikov je bil ob tem premeščen na mesto namestnika vodje SBU, medtem ko je novi prvi namestnik postal Aleksander Poklad. Za novega vodjo protiterorističnega centra je bil imenovan Denis Kilimnik, ki je zamenjal Sergeja Andruščenka. Zelenski je ob tem v Svet za nacionalno varnost in obrambo (SNBO) uradno vključil Kirila Budanova, novega vodjo predsedniškega urada. Iz sveta je bil izključen Oleg Ivaščenko, ki je nedavno prevzel vodenje vojaške obveščevalne službe (GUR). Te spremembe predstavljajo nadaljevanje obsežne konsolidacije varnostnega aparata pod neposrednim nadzorom predsednikovega urada.

Ameriške vojaške sile so v soboto, 3. januarja 2026, izvedle obsežno letalsko in kopensko operacijo v venezuelski prestolnici Caracas, med katero so zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po 30-minutnem zračnem napadu so ameriški uradniki par prepeljali v New York, kjer se bosta soočila z obtožbami zaradi narko-terorizma in nezakonite posesti orožja. Predsednik ZDA Donald Trump je operacijo označil za »briljantno« in odkrito priznal, da je eden ključnih ciljev posredovanja prevzem nadzora nad venezuelsko naftno infrastrukturo, ki jo nameravajo obnoviti ameriška podjetja. Dogodek je sprožil mešane odzive v mednarodni skupnosti in znotraj ameriške politike. Britanski premier Keir Starmer se je izognil neposredni obsodbi ali podpori napada, medtem ko je turški predsednik Recep Tayyip Erdogan dejanje označil za kršitev mednarodnega prava. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v odzivu namignil, da bi morale ZDA podobno odločno ravnati tudi v primeru ruskega diktatorja Vladimirja Putina. Znotraj republikanske stranke so se pojavili kritični glasovi, med njimi kongresnika Tom Massie in Marjorie Taylor Greene, ki Trumpu očitata izdajo načel »Amerika prva« in vrnitev k imperialistični zunanji politiki.

Ameriški predsednik Donald Trump je v nedeljo javno izrazil dvom o navedbah Kremlja, da je Ukrajina z droni napadla rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v regiji Novgorod. Trump je novinarjem na krovu predsedniškega letala Air Force One pojasnil, da so ameriški uradniki po preverjanju ugotovili, da domnevnega napada na Putinov dom ni bilo, čeprav se je v bližini nekaj zgodilo. S tem je ameriški predsednik spremenil svoje prvotno stališče, ko je ob prvih poročilih izrazil jezno reakcijo in zaskrbljenost. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je pred tem trdil, da je Kijev v napadu uporabil več kot 90 dronov, kar so ukrajinski predstavniki nemudoma označili za propagando, namenjeno spodkopavanju mirovnih pogajanj. Trumpova izjava prihaja po njegovem srečanju z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim na Floridi, kjer sta razpravljala o mirovnem načrtu za končanje vojne. Incident z domnevnimi droni so diplomatski krogi označili za poskus Moskve, da bi vplivala na Trumpov odnos do Ukrajine v ključnem trenutku pogovorov. Istočasno je Zelenski napovedal novo srečanje s Trumpom konec januarja, na katerem bodo podrobneje obravnavali korake za uresničitev ukrajinskega mirovnega načrta. Medtem ko napetosti ostajajo visoke, Trumpove najnovejše izjave nakazujejo na bolj previden odnos do trditev iz Moskve, hkrati pa je ameriški predsednik ponovno kritiziral Putina zaradi velikega števila žrtev v konfliktu.

Ameriški predsednik Donald Trump je v nedavnih izjavah javno poddvomil o trditvah Kremlja, da je Ukrajina z brezpilotnimi letalniki napadla rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina. Čeprav je Trump sprva kazal nagnjenost k verjetju ruskim obtožbam o poskusu atentata, je po poročilih ameriške obveščevalne službe CIA spremenil svoje stališče in izjavil, da ne verjame v resničnost dogodka. Ta premik v retoriki se je zgodil le nekaj dni po njegovem srečanju z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim, s katerim sta decembra 2025 razpravljala o možnostih za mirovni sporazum. Hkrati se je v mednarodni javnosti odprla razprava o odzivu Ukrajine na ameriško vojaško posredovanje v Venezueli, kjer so Združene države Amerike aretirale predsednika Nicolása Madura, sicer zaveznika Rusije. V Ukrajini so mnenja o tem dogodku deljena; nekateri vidijo aretacijo kot zmago nad ruskimi vplivnimi sferami, drugi pa opozarjajo na dvojna merila glede vojaškega posredovanja v tujih državah, kar bi lahko spodkopalo ukrajinska prizadevanja za mednarodno obsodbo ruske agresije. Trump je prav tako izrazil kritiko glede visokega števila žrtev, ki jih povzročajo Putinove vojaške operacije, kar kaže na določeno mero pritiska na Moskvo v luči prihodnjih pogajanj. Kljub optimizmu po srečanju med Trumpom in Zelenskim glede končanja konflikta, ostajajo odnosi med velesilami napeti zaradi nenehnih obtožb o provokacijah na obeh straneh.

Ameriški predsednik Donald Trump je v nedeljo javno podvomil o resničnosti navedb Moskve, da je Ukrajina z droni napadla rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v regiji Novgorod. Potem ko je Trump prvotno izrazil zaskrbljenost in jezo zaradi domnevnega incidenta, so ameriške obveščevalne službe po preverjanju ugotovile, da ruska rezidenca ni bila cilj napada. Trump je med letom na letalu Air Force One dejal, da ne verjame v izvedbo tega napada, s čimer je neposredno nasprotoval trditvam ruskega zunanjega ministra Sergeja Lavrova. Ruska stran je trdila, da je Ukrajina v noči na 29. december poslala 91 dronov nad Putinovo posestvo, kar je Kijev takoj označil za dezinformacijo in poskus spodkopavanja mirovnih pogajanj. Ameriški diplomat Kurt Volker je ob tem ocenil, da so tovrstne obtožbe Kremlja predvidljiv manever, s katerim želi Putin vplivati na Trumpovo naklonjenost Ukrajini. Incident se je zgodil le dan po tem, ko se je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski na Floridi sestal s Trumpom, kjer sta razpravljala o novem mirovnem načrtu v 20 točkah. Zelenski je napovedal, da se bosta s Trumpom ponovno srečala konec januarja, da bi nadaljevala pogovore o končanju vojne.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je nekdanjo kanadsko podpredsednico vlade in finančno ministrico Chrystio Freeland imenoval za svojo novo svetovalko za gospodarski razvoj. Freelandova, ki ima obsežne izkušnje na področju privabljanja investicij in izvajanja gospodarskih reform, bo ukrajinski vladi pomagala pri načrtovanju povojne obnove države, v kolikor bodo mirovna pogajanja uspešna. Predsednik Zelenski je v objavi na družbenem omrežju X izpostavil njene izjemne sposobnosti in strokovno znanje, ki so ključni za stabilizacijo ukrajinskega gospodarstva v času vojne in po njej. Imenovanje prihaja v času, ko se Ukrajina močno opira na mednarodno strokovno pomoč pri snovanju strategij za dolgoročno rekonstrukcijo uničene infrastrukture. Freelandova, ki ima ukrajinske korenine in je v svoji karieri zasedala visoke politične položaje v Kanadi, bo s svojimi diplomatskimi in finančnimi izkušnjami služila kot most med Kijevom in zahodnimi finančnimi institucijami. Njena vloga bo vključevala predvsem svetovanje o strukturnih spremembah in metodah za učinkovito črpanje sredstev za obnovo.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je z dekretom razrešil Vasila Maljuka s položaja načelnika varnostne službe SBU, s čimer se nadaljuje obsežno preoblikovanje ukrajinskega varnostnega in političnega vrha. Maljuk bo svojo kariero nadaljeval znotraj struktur SBU, vendar na drugem položaju, kar kaže na to, da predsednik ohranja zaupanje v njegove strokovne sposobnosti, hkrati pa zahteva sveže vodstvo v tej ključni obveščevalni instituciji. Najnovejša kadrovska menjava je tesno povezana z odločitvijo Zelenskega, da na vplivno mesto vodje svojega kabineta imenuje Kirila Budanova, ki je doslej vodil vojaško obveščevalno službo GUR. Te spremembe v vrhu varnostnih organov in administracije odražajo strategijo ukrajinskega predsednika za optimizacijo delovanja države sredi trajajočega konflikta, saj na ključne položaje postavlja osebnosti, ki so se izkazale na bojišču in pri obveščevalnem delu.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da so oborožene sile Združenih držav Amerike v obsežni vojaški operaciji v Venezueli zajele predsednika Nicolása Madura. Po ujetju so Madura prepeljali v New York, kjer mu bodo sodili zaradi obtožb o trgovini z mamilom in terorizmu. Trump je razkril, da je bilo med operacijo ubitih večje število kubanskih državljanov, ki so varovali Madura, ob tem pa je Mehiki in Kolumbiji poslal jasno opozorilo glede prihodnjih odnosov in varnosti v regiji. Novopečeni župan New Yorka Zohran Mamdani je že izrazil močno nestrinjanje z ameriškim vojaškim posegom in pridržanjem Madura, medtem ko je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski dogajanje pospremil z odobravanjem in namignil, da bi moral Trump podoben pristop ubrati tudi proti ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu. Medtem ko se Maduro pripravlja na sodni postopek, je Trump zagrozil tudi začasni venezuelski predsednici Delcy Rodríguez, da bo nosila resne posledice, če ne bo sledila interesom ZDA. Ameriški mediji so poročali, da so bili o napadu vnaprej obveščeni, vendar so na prošnjo vlade molčali zaradi varnosti enot na terenu.

Ameriški predsednik Donald Trump je v nedeljo sporočil, da ameriški obveščevalni podatki ne potrjujejo navedb Moskve o ukrajinskem napadu z droni na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v regiji Novgorod. Trump, ki je sprva izrazil zaskrbljenost in jezo zaradi ruskih obtožb, je po preverjanju dejstev z ameriškimi uradniki dejal, da ne verjame, da se je napad dejansko zgodil. Po njegovih besedah se je sicer v bližini rezidence "nekaj zgodilo", vendar tarča ni bil sam objekt. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je obtožbe o napadu že pred tem odločno zavrnil in jih označil za rusko propagando, katere namen je spodkopati mirovna pogajanja. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je pred tem trdil, da je Ukrajina na Putinovo rezidenco poslala val 91 dronov, kar so v Kijevu označili za laž in iskanje izgovora za nove napade na ukrajinsko infrastrukturo. Trumpov zasuk v stališču prihaja le nekaj dni po njegovem srečanju z Zelenskim na Floridi, kjer sta razpravljala o novem mirovnem načrtu v 20 točkah. Ponovno srečanje med voditeljema je predvideno za konec januarja 2026, ko bodo pogovori o končanju skoraj štiri leta trajajoče vojne stopili v novo fazo, kljub nenehnim ruskim poskusom destabilizacije pogajalskega procesa.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je z dekretom imenoval Evgena Hmaro za vršilca dolžnosti vodje Varnostne službe Ukrajine (SBU). Hmara, ki je pred tem zasedal položaj namestnika vodje te agencije, je po navedbah nekaterih ukrajinskih medijev, vključno z virom Strana.ua, ključna oseba pri načrtovanju in izvedbi napadov z brezpilotnimi letalniki na ozemlje Ruske federacije. Med drugim naj bi neposredno nadzoroval operacijo, ki so jo v ukrajinskih obveščevalnih krogih poimenovali 'Pajčevina', njena tarča pa so bila ruska vojaška letališča. Imenovanje Hmare na čelo najpomembnejše obveščevalne službe v državi nakazuje na nadaljnjo krepitev strategije asimetričnega vojskovanja z dolgosežnimi napadi na kritično infrastrukturo in vojaške objekte v globini ruskega ozemlja. Čeprav ukrajinska stran uradno redko prevzema odgovornost za specifične napade znotraj Rusije, analitiki to kadrovsko potezo interpretirajo kot potrditev uspešnosti preteklih operacij pod Hmarovim vodstvom. SBU se pod njegovim vodenjem še bolj aktivno vključuje v ofenzivne operacije, kar bi lahko privedlo do stopnjevanja napetosti v regiji in novih povračilnih ukrepov s strani Moskve.

Ameriški predsednik Donald Trump je v nedeljo sporočil, da ameriške obveščevalne službe niso našle dokazov o domnevnem ukrajinskem napadu z droni na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v Valdaju. Čeprav je Trump sprva izrazil jezo nad ruskimi obtožbami, se je po pregledu poročil distanciral od trditev Kremlja in poudaril, da ne verjame, da se je napad dejansko zgodil. Po njegovih besedah se je v bližini rezidence sicer nekaj zgodilo, vendar stavba ni bila tarča. Ruska stran je trdila, da je Ukrajina v noči na 29. december poslala 91 dronov proti Putinovi rezidenci, kar je Kijev takoj označil za dezinformacijo in poskus spodkopavanja prihajajočih mirovnih pogajanj. Trump je navedbe zavrnil ravno v času, ko se pripravlja na novo srečanje z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim, ki naj bi potekalo konec januarja. Ameriški diplomat Kurt Volker je ob tem ocenil, da so ruske obtožbe predvidljiv poskus vplivanja na Trumpovo mnenje o Ukrajini in vnašanja razdora med zaveznika. Napetosti med Washingtonom in Moskvo se dodatno stopnjujejo, saj je Trump Putina javno kritiziral zaradi velikega števila žrtev v vojni, hkrati pa je Rusija izgubila pomembnega zaveznika v Venezueli po padcu Nicolása Madura. Kljub temu Trump poudarja pomen nadaljevanja pogovorov o mirovnem načrtu, ki bi lahko končal skoraj štiri leta trajajoč konflikt.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da so elitne enote ameriške vojske Delta Force v bliskoviti operaciji v Venezueli aretirale predsednika Nicolása Madura. Operacija, ki je bila rezultat dolgotrajnega zbiranja obveščevalnih podatkov s strani agencije CIA, se je končala z Madurovim zajetjem in njegovim prevozom na krovu vojaške ladje USS Iwo Jima proti New Yorku, kjer mu bodo sodili. Trump je v izjavah za medije poudaril, da je bila operacija izjemno hitra in silovita, hkrati pa je potrdil, da je v spopadih padlo večje število kubanskih državljanov, ki so varovali venezuelskega voditelja. Dogajanje je sprožilo ostre odzive v mednarodni skupnosti. Župan New Yorka Zohran Mamdani je v telefonskem pogovoru s Trumpom izrazil odločno nasprotovanje aretaciji, medtem ko je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski dogodek komentiral z opazko, da bi morali podobno ravnati tudi z Vladimirjem Putinom. Trump je ob tem izdal opozorila Mehiki in Kolumbiji ter napovedal, da bodo ZDA začasno prevzele nadzor nad Venezuelo, da bi ponovno vzpostavile izvoz nafte. Novi začasni predsednici Delcy Rodríguez je že postavil ultimat, naj sledi navodilom Washingtona, sicer bo nosila hude posledice.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izvedel obsežne kadrovske spremembe v vrhu države, v okviru katerih je na vplivni položaj vodje urada predsednika imenoval generalporočnika Kirila Budanova. Budanov, ki je doslej vodil vojaško obveščevalno službo (HUR), na tem mestu zamenjuje Andrija Jermaka, ki se je s položaja umaknil po korupcijskem škandalu in preiskavah protikorupcijske policije. Gre za prvo imenovanje visokega vojaškega častnika na to ključno politično funkcijo, kar nakazuje na premik k večjemu poudarku na obrambno-varnostnih vprašanjih. Poleg menjave v predsedniškem uradu je Zelenski odstavil tudi vodjo varnostne službe SBU Vasila Maljuka. Maljuk bo sicer ostal znotraj sistema SBU, vendar se bo v prihodnje osredotočal izključno na izvajanje specialnih operacij in asimetrično vojskovanje. Predsednik je ob tem v svojo ekipo pritegnil tudi mednarodno strokovno pomoč; nekdanja kanadska podpredsednica vlade Chrystia Freeland je postala svetovalka za gospodarski razvoj, kar naj bi okrepilo ukrajinska prizadevanja za stabilizacijo gospodarstva v času dolgotrajne vojne z Rusijo. Te spremembe prihajajo v ključnem obdobju pred obletnico ruske invazije in načrtovanimi pogovori o varnostnih jamstvih v Parizu.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je kanadsko poslanko in finančno ministrico Chrystio Freeland imenoval za svetovalko za gospodarski razvoj. Imenovanje, ki ga je uradno potrdil urad ukrajinskega predsednika, prihaja v času, ko si Ukrajina prizadeva za utrditev mednarodnih gospodarskih vezi in dolgoročno obnovo države. Kljub novi vlogi v Kijevu bo Freelandova še naprej opravljala funkcijo poslanke v kanadskem parlamentu, kar poudarja tesno zavezništvo med Kanado in Ukrajino. Nova funkcija Freelandove vključuje svetovanje o vprašanjih gospodarske rasti in stabilizacije, kar je ključnega pomena za državo, ki se spopada z uničujočimi posledicami vojne. Kanadska vlada je ob tem sporočila, da njeno novo delo ne bo oviralo njenih trenutnih dolžnosti v Ottawi, hkrati pa bo omogočilo neposreden prenos zahodnih gospodarskih izkušenj v ukrajinsko upravo.

V Parizu bo v torek potekalo pomembno srečanje t. i. koalicije prostovoljcev, na katerem bodo zaveznice Ukrajine razpravljale o prihodnosti vojaške in politične podpore tej državi. Ključna novost srečanja je udeležba dveh tesnih sodelavcev ameriškega predsednika Donalda Trumpa, Steva Witkoffa in Jareda Kushnerja, ki ju je Bela hiša napovedala kot uradna predstavnika Washingtona. Prisotnost Trumpovega zeta Kushnerja in posebnega odposlanca Witkoffa nakazuje na neposredno vpletenost nove ameriške administracije v oblikovanje končne strategije za zaključek konflikta v Ukrajini. Srečanje v Parizu se odvija v luči intenzivnih diplomatskih prizadevanj za mir, ki so se okrepila po Trumpovih pozivih k hitremu končanju spopadov. Ameriška delegacija bo z evropskimi partnerji usklajevala stališča glede morebitnega mirovnega načrta, ki bi lahko vključeval ozemeljske kompromise ali nove varnostne garancije. Uradni Pariz poudarja, da je namen pogovorov okrepitev enotnosti zahodnih zaveznic pred morebitnimi neposrednimi pogovori z Moskvo, ki so bili v preteklih tednih že nakazani kot del ameriške strategije v Miamiju.

Vasyl Maljuk je v ponedeljek sporočil, da po sestanku s predsednikom Volodimirjem Zelenskim zapušča položaj vodje ukrajinske varnostne službe (SBU). Maljuk, ki je službo vodil v obdobju številnih odmevnih asimetričnih operacij na ozemlju Rusije, se bo po novem osredotočil na vodenje specialnih in bojnih operacij. Predsednik Zelenski je predlagal to prestrukturiranje z namenom okrepitve ukrajinskih zmogljivosti pri izvajanju neposrednih povračilnih ukrepov proti agresorju. Čeprav so uradni razlogi osredotočeni na spremembo strategije vojskovanja, se v javnosti pojavljajo namigovanja o povezavi Maljukovega odhoda s korupcijskimi aferami. Službi SBU nekateri očitajo nedopustne pritiske na ukrajinski protikorupcijski urad (NABU), kar naj bi vplivalo na odločitev o zamenjavi v samem vrhu varnostne strukture. Maljukovo delovanje je bilo do sedaj ključno pri usmerjanju napadov na rusko infrastrukturo, kar je močno vplivalo na potek spopadov.

Britanski novinar Martin Jay je v prispevku za portal Strategic Culture ocenil, da nedavni napadi ukrajinskih oboroženih sil na cilje znotraj Rusije, vključno s poskusom udara na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina, kažejo na kritično stanje obupa ukrajinskega vodstva. Jay trdi, da so incidenti, kot sta napad v vasi Horli v regiji Herson in uporaba brezpilotnih letalnikov proti strateškim ruskim objektom, znaki politične in vojaške stiske predsednika Volodimirja Zelenskega. Po njegovem mnenju takšne operacije niso le del vojaške strategije, temveč odraz pritiska, pod katerim se nahaja Kijev. Ruski državni mediji so ob tem izpostavili, da so ukrajinski napadi z droni na rezidenco v regiji Novgorod sprožili ostre odzive Moskve, ki za organizacijo teh operacij poleg Kijeva krivi tudi britanske obveščevalne službe. Analitiki v poročilih navajajo, da bi lahko bili ti dogodki namenjeni zaostrovanju pogojev pred morebitnimi mirovnimi pogajanji ali pa so zgolj poskus preusmeritve pozornosti z razmer na fronti. Kijev vpletenost v nekatere izmed teh napadov uradno še naprej zanika, medtem ko Rusija objavlja domnevne dokaze o sestreljenih letalnikih.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je sporočil, da je Vasil Maljuk odstopil s položaja vodje ukrajinske varnostne službe (SBU). Odločitev o Maljukovem odstopu sledi mesecem ugibanj in je del širšega vladnega preoblikovanja, ki ga je Zelenski napovedal po nedavnih korupcijskih škandalih v državi. Kljub odhodu z vrha službe bo Maljuk ostal znotraj sistema SBU, kjer se bo osredotočil na vodenje asimetričnih specialnih operacij, namenjenih povzročanju čim večje škode ruskim silam. Mandat Vasila Maljuka so poleg uspešnih operacij proti Rusiji zaznamovali tudi notranji spori, zlasti z ukrajinskimi protikorupcijskimi organi. Zelenski je ob napovedi odstopa poudaril, da Maljuk najbolje pozna delovanje sistema in da že razpravljajo o primernih kandidatih za njegovo zamenjavo. Ta kadrovska menjava se odvija v kritičnem času, ko se Ukrajina trudi ohraniti notranjo stabilnost ob nenehnih ruskih napadih in mednarodnem pritisku za izvedbo korenitih reform.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je na ločenih sestankih srečal z generalmajorjem Službe varnosti Ukrajine (SBU) Oleksandrom Pokladom in brigadnim generalom Denisom Kilimnikom. Zelenski je med pogovori Kilimnika, ki zaseda položaj prvega namestnika vodje Centra za specialne operacije "A", javno izpostavil kot enega izmed ključnih organizatorjev ukrajinskih napadov na ozemlju Ruske federacije. Srečanja so bila namenjena razpravi o tekočih in prihodnjih operacijah ukrajinskih obveščevalnih služb v okviru trajajočega konflikta. Uradni Kijev s temi pogovori krepi podobo aktivnega vojaškega načrtovanja in neposredne vpletenosti predsednika v strateške odločitve varnostnih organov. Izpostavitev Kilimnikove vloge pri napadih na rusko ozemlje pomeni redko neposredno priznanje ukrajinskega vrha o vpletenosti visokih častnikov v operacije čez mejo, ki so za Rusijo strateško in politično občutljive. Namen tovrstnih objav je tudi dvig morale ukrajinskih sil in javno priznanje zaslug obveščevalnim strukturam, ki delujejo v zaledju sovražnika.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je s položaja odstavil vodjo varnostne službe Ukrajine (SBU) Vasila Maljuka, kar predstavlja eno najpomembnejših kadrovskih menjav v ukrajinskem varnostnem aparatu v zadnjih šestih mesecih. Odločitev o razrešitvi je bila sprejeta sredi priprav na ključna mirovna pogajanja v Parizu, kjer bo Ukrajina s skupino približno 30 zaveznic razpravljala o prihodnjih varnostnih jamstvih. Po poročanju lokalnih medijev je bila Maljukova odstranitev posledica dolgotrajnih notranjih sporov s predsednikovim kabinetom, vojsko in parlamentom glede izvajanja tajnih operacij. Zelenski je ob napovedi menjave poudaril, da od obveščevalnih služb pričakuje več asimetričnih operacij proti ruskim silam in konkretnejše rezultate pri nevtralizaciji nasprotnikov. Maljuka bo kot vršilec dolžnosti nasledil Jevhen Kmara, nekdanji vodja elitnega Centra za specialne operacije 'A' znotraj SBU. Medtem ko Maljuk zapušča vodilni položaj, je napovedal, da bo ostal znotraj sistema in še naprej sodeloval pri specialnih operacijah. Hkrati je poljski premier Donald Tusk opozoril na nujnost dodatnega oboroževanja Evropske unije, saj bi v nasprotnem primeru povezava v trenutnih geopolitičnih razmerah lahko propadla.

Ameriški predsednik Donald Trump je v nedeljo javno podvomil v trditve Kremlja, da je Ukrajina z droni napadla rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v regiji Novgorod. Trump je novinarjem na letalu Air Force One pojasnil, da so ameriški uradniki preverili dogajanje in ugotovili, da ukrajinske sile niso ciljale omenjenega objekta. Čeprav je predsednik priznal, da se je v bližini rezidenca nekaj zgodilo, je poudaril, da ne verjame, da je do napada dejansko prišlo, kot to prikazuje Moskva. Izjave prihajajo po srečanju Trumpa z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim na Floridi, kjer sta razpravljala o mirovnem načrtu za končanje vojne. Ruska stran je obtožbe o napadu z 91 droni sprožila neposredno po tem srečanju, kar so diplomati in analitiki označili za poskus sabotaže mirovnih pogajanj. Trump je sprva izrazil zaskrbljenost in jezo zaradi ruskih navedb, a je po obveščevalnem poročilu Cie spremenil stališče in se distanciral od obtožb ruskega zunanjega ministra Sergeja Lavrova. Zelenski je obtožbe o napadu označil za dezinformacijo, ki služi kot izgovor za nove ruske napade na ukrajinsko infrastrukturo.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je po uradni objavi odstopa dosedanjega direktorja Vasilja Maljuka na položaj začasnega vodje ukrajinske varnostne službe (SBU) imenoval Jevhena Khmaro. Maljukov odstop pomeni pomembno kadrovsko spremembo v vrhu ukrajinskega obveščevalnega aparata, Zelenski pa je ob tem napovedal, da namerava država razširiti in uporabiti bogate izkušnje ukrajinskih specialnih enot v nadaljnjih operacijah. Zamenjava v vrhu SBU prihaja v času zaostrenih razmer na bojišču, kjer ruske sile po navedbah obrambnega ministrstva v Moskvi prevzemajo nadzor nad naseljem Podolj v Harkovski oblasti. Predsednik Zelenski je ob tem ponovno izpostavil nujnost neprekinjene mednarodne obrambne pomoči, s posebnim poudarkom na krepitvi zmogljivosti ukrajinske protivzračne obrambe, ki ostaja ključna za zaščito infrastrukture in prebivalstva pred ruskimi napadi.

Ameriški predsednik Donald Trump je po aretaciji venezuelskega predsednika Nicolása Madura potrdil, da bodo Združene države Amerike začasno prevzele upravljanje Venezuele z glavnim ciljem ponovnega vzpostavitve izvoza nafte. Maduro, ki so ga elitne enote Delta Force zajele v bliskoviti nočni operaciji v Caracasu, se trenutno nahaja na krovu vojaške ladje USS Iwo Jima na poti v New York, kjer ga čaka sojenje zaradi narkoterorizma in trgovine s kokainom. Trump je razkril, da je med operacijo življenje izgubilo večje število Kubancev, ki so varovali Madura, ob tem pa je izdal opozorilo sosednjima državama, Mehiki in Kolumbiji, naj ne ovirata ameriških interesov v regiji. Dogajanje je sprožilo mešane mednarodne odzive. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ob novici o aretaciji izrazil odobravanje in sugeriral, da bi Trump moral uporabiti podoben pristop tudi v primeru ruskega predsednika Vladimirja Putina. Po drugi strani je župan New Yorka Zohran Mamdani v telefonskem pogovoru s Trumpom izrazil ostro nasprotovanje vojaškemu posredovanju in ugrabitvi tujega državnika. Medtem ko so ZDA za začasno predsednico Venezuele imenovale Delcy Rodríguez, je Trump že zagrozil, da bo tudi ona »plačala visoko ceno«, če ne bo v celoti sodelovala z interesi Washingtona. Operacija, ki je po poročanju nekaterih medijev zahtevala najmanj 40 žrtev, predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in ameriške pomorske blokade države.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v okviru obsežne reorganizacije državnega vrha na položaj vodje predsedniškega urada imenoval generalporočnika Kirila Budanova. Budanov, ki je doslej vodil vojaško obveščevalno službo (HUR), na tem ključnem mestu zamenjuje Andrija Jermaka. Slednji je s položaja odstopil po lanskih protikorupcijskih preiskavah, ki so vključevale tudi hišne preiskave na njegovem domu. Budanov velja za enega najbolj priljubljenih javnih uslužbencev v Ukrajini in je prvi častnik na tem civilnem položaju. Hkrati s to menjavo je odstopil tudi načelnik varnostne službe SBU Vasil Maljuk. Kadrovske spremembe se dogajajo v času, ko se vojna z Rusijo bliža svoji četrti obletnici in se predsednik Zelenski pripravlja na pomembna pogajanja v Parizu. Tam se bo s predstavniki približno 30 držav, združenih v t. i. koalicijo voljnih, pogovarjal o prihodnjih varnostnih zagotovilih za Ukrajino. Namen reorganizacije je okrepiti obrambno osredotočenost države in pripraviti upravo na morebitno nadaljevanje izčrpavajoče vojne v primeru neuspeha mirovnih pogovorov.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v okviru širšega preoblikovanja državnega vrha napovedal zamenjavo vodje Službe za varnost Ukrajine (SBU) Vasila Maljuka. Ta odločitev sledi nizu kadrovskih rotacij v najožjem krogu predsednikovih sodelavcev, ki vključujejo tudi nedavno zamenjavo vodje urada predsednika. Namen teh ukrepov je po besedah uradnih virov mobilizacija obveščevalnih in varnostnih struktur za intenzivnejše izvajanje operacij proti ruskim silam. Zamenjava na čelu SBU predstavlja ključen korak v prizadevanjih za osvežitev vodstvenih kadrov v času zaostrenih vojaških razmer. Zelenski je poudaril potrebo po učinkovitejšem delovanju službe, kar se sklada z njegovo strategijo krepitve obrambnega in varnostnega aparata države. Maljuk, ki je vodil službo v obdobju nekaterih najzahtevnejših operacij, se tako poslavlja s položaja v luči širše reorganizacije, ki jo je predsednik začel izvajati v začetku leta 2026.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je razkril, da se je sestal z vodjo varnostne službe SBU Vasilijem Maljukom, se mu zahvalil za njegovo službo in razpravljal o njegovem nasledniku. Maljuk je odstopil s svojega položaja, po poročanju pa naj bi to storil pod pritiskom predsednika Zelenskega.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v ponedeljek naznanil imenovanje nekdanje namestnice kanadskega premierja Chrystie Freeland na položaj svetovalke za gospodarski razvoj. Zelenski je ob tem izpostavil njene bogate izkušnje na področju privabljanja tujih investicij, kar je ključnega pomena za obnovo ukrajinskega gospodarstva sredi trajajočega konflikta. Freelandova, ki velja za tesno zaveznico kanadskega premierja Justina Trudeauja, bo s svojim strokovnim znanjem pomagala pri oblikovanju strategij za oživitev države. Imenovanje v ožjo ekipo ukrajinskega predsednika odmeva kot presenečenje, vendar hkrati utrjuje vezi med Kijevom in Ottawo. Kanada je od začetka ruske agresije ena najglasnejših podpornic Ukrajine, Freelandova pa je zaradi svojega ukrajinskega porekla in preteklega dela v kanadski vladi tesno povezana z razmerami v regiji. Njena naloga bo predvsem usmerjanje tujega kapitala v strateške gospodarske panoge, ki so nujne za stabilnost Ukrajine v prihodnjih letih.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je v prostorih predsedniškega urada sestal s polkovnikom Službe varnosti Ukrajine (SBU) Vasilom Kozakom. Predsednik je polkovniku Kozaku za izjemne bojne dosežke in prispevek k nacionalni varnosti podelil najvišje državno odlikovanje, red zlate zvezde oziroma naziv heroja Ukrajine. Med srečanjem sta sogovornika razpravljala o trenutnih operativnih izzivih in krepitvi obrambnih zmogljivosti varnostne službe. Zelenski je poudaril pomen učinkovitega delovanja obveščevalnih in varnostnih struktur pri zagotavljanju stabilnosti države. Kozak, ki velja za enega ključnih operativcev v vrstah SBU, je s predsednikom delil svoje videnje prihodnjega razvoja in modernizacije službe v kontekstu nadaljnjih varnostnih tveganj.

Tiskovna predstavnica ruskega ministrstva za zunanje zadeve Marija Zaharova se je ostro odzvala na imenovanje nekdanje kanadske zunanje ministrice Chrystie Freeland za zunanjo svetovalko urada ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega. Zaharova je v svojem odzivu dejala, da je Kijev postal pribežališče za neonaciste, pri čemer je izpostavila družinsko preteklost kanadske političarke. Ruska stran trdi, da je bil dedek Freelandove, Mihajlo Homjak, med drugo svetovno vojno urednik nacističnega časopisa v Krakovu, ki so ga nadzorovale obveščevalne službe tretjega rajha. Komentarji uradne Moskve sledijo napovedi, da se bo Freelandova pridružila ekipi zunanjih svetovalcev pri administraciji v Kijevu. Ruska diplomacija je imenovanje izkoristila za ponovitev svojih retoričnih stališč o ideološki usmeritvi ukrajinskega vodstva. Do zdaj se ukrajinska stran ali Chrystia Freeland na te specifične obtožbe v kontekstu novega imenovanja še nista uradno odzvali, vendar Freelandova v preteklosti takšne očitke že označila za del ruskih dezinformacijskih kampanj.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v ponedeljek naznanil razrešitev vodje ukrajinske varnostne službe (SBU) Vasila Maljuka. Ta odločitev je del širše rekonstrukcije državnega vrha, ki vključuje tudi nedavno zamenjavo vodje predsedniškega urada. Zelenski je ob tem pojasnil, da od SBU pričakuje večjo osredotočenost na neposredne bojne operacije na fronti, kar naj bi Maljuk po novem tudi izvajal na drugem položaju. Vasil Maljuk je službo SBU vodil od julija 2022, njegovo odstopno izjavo pa so potrdili tudi v uradnih kanalih varnostne službe na družbenem omrežju Telegram. Prestrukturiranje obrambnega in varnostnega aparata prihaja v času, ko Ukrajina prilagaja svojo strategijo v luči trajajočih spopadov z Rusijo. Zelenski je že pred dnevi Maljuku predlagal premestitev, kar nakazuje na vnaprej načrtovano kadrovsko prevetritev v ožjem krogu sodelavcev. Poleg Maljuka se je zamenjava zgodila tudi na čelu predsedniške administracije, kjer je krmilo prevzel Kirilo Budanov. Te poteze kažejo na utrjevanje nadzora in optimizacijo operativne učinkovitosti države v vojnih razmerah.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je napovedal zamenjavo na čelu varnostne službe SBU, potem ko je sedanji vodja, generalpolkovnik Vasilij Maljuk, podal odstopno izjavo. Maljuk, ki je vodenje službe prevzel leta 2023, bo svojo kariero nadaljeval znotraj sistema SBU, kjer se bo osredotočil na vodenje asimetričnih specialnih operacij. Po besedah Zelenskega je cilj te kadrovske spremembe okrepitev ukrajinskih zmogljivosti za izvajanje operacij na svetovni ravni, ki bodo povzročile čim večjo škodo ruskim okupacijskim silam in njihovi infrastrukturi. Zamenjava na vrhu SBU je del širše kadrovske osvežitve ukrajinskega državnega vrha, ki vključuje tudi spremembe v uradu predsednika in drugih varnostnih organih. Čeprav so Maljuka v vojaških krogih cenili kot učinkovitega voditelja, so se v javnosti pojavila ugibanja o povezavah s protikorupcijskimi preiskavami. Zelenski je poudaril, da ima Maljuk za svoje prihodnje delo polno politično podporo in potrebne vire, medtem ko se v Kijevu že odločajo o njegovem nasledniku, ki bo prevzel operativno vodenje varnostne agencije.

V luči intenzivnih diplomatskih prizadevanj za končanje konflikta je ukrajinska prestolnica Kijev postala tarča novega vala ruskih zračnih napadov, v katerih sta umrli najmanj dve osebi. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ob tem napovedal, da se bo Kijev ta teden osredotočil na pogovore z evropskimi zaveznicami na dveh ključnih srečanjih, s katerimi želijo pospešiti zaključek ruske agresije. Najpomembnejše srečanje bo potekalo v Parizu, kjer se bodo zbrali predstavniki držav zaveznic, da bi oblikovali skupno strategijo za rešitev najhujšega oboroženega konflikta v Evropi po drugi svetovni vojni. Napadi so se zgodili v času, ko se Ukrajina trudi ohraniti mednarodno pozornost in podporo, medtem ko Rusija s stopnjevanjem vojaških aktivnosti na terenu poskuša oslabiti ukrajinska pogajalska izhodišča. Kljub nenehnim grožnjam in civilnim žrtvam ukrajinsko vodstvo vztraja pri iskanju diplomatske poti, ki bi temeljila na spoštovanju ozemeljske celovitosti države. Srečanje v Parizu velja za ključen korak pri usklajevanju vojaške in humanitarne pomoči, ki je nujna za dolgoročno stabilnost regije.

Donald Trump je dejal, da po mnenju ameriških uradnikov za nacionalno varnost Ukrajina ni ciljala rezidence ruskega predsednika Vladimirja Putina z napadom z dronom, kot trdi Kremelj. Poleg tega se je predsednik Ukrajine Volodimir Zelenski sestal s predsednikom Donaldom Trumpom, po srečanju pa so se pojavile ruske obtožbe.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v ponedeljek, 5. januarja, s posebnim dekretom na mesto svetovalke za vprašanja gospodarskega razvoja imenoval kanadsko političarko ukrajinskih korenin Christio Freeland. Predsednik Zelenski je svojo odločitev utemeljil z njeno visoko usposobljenostjo na področju ekonomije ter obsežnimi izkušnjami pri privabljanju tujih investicij in izvajanju strukturnih reform. Poudaril je, da je krepitev notranje gospodarske stabilnosti ključna za povojno obnovo države in vzdrževanje obrambnih zmogljivosti v razmerah trajajoče vojne. Freelandova je pred kratkim zasedala položaj posebne odposlanke kanadskega premierja za Ukrajino, pred tem pa je opravljala funkcijo podpredsednice vlade in finančne ministrice Kanade. Njeno politično kariero v Kanadi so zaznamovali nedavni pretresi v liberalni stranki Justina Trudeauja, ki so sledili grožnjam Donalda Trumpa glede uvedbe carin na kanadski uvoz. Freelandova je vlado zapustila po kritikah na račun premierjevega odziva na ameriško trgovinsko politiko. Ob njenem imenovanju v Kijevu so nekateri mediji ponovno izpostavili kontroverzne zgodovinske navedbe o njenih prednikih, vendar je Zelenski izrazil polno zaupanje v njeno strokovnost in pripravljenost za sodelovanje z mednarodnimi partnerji.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je nekdanjo podpredsednico kanadske vlade Chrystio Freeland imenoval za svojo svetovalko za gospodarski razvoj. Zelenski je ob tem izpostavil njene bogate izkušnje na področju privabljanja tujih naložb, ki so ključne za krepitev notranje odpornosti države. Poudaril je, da Ukrajina potrebuje močno gospodarsko podlago tako za povojno obnovo, če bi diplomacija hitro obrodila sadove, kot tudi za dolgotrajno obrambo v primeru zamud pri pomoči zahodnih partneric. Freeland, ki je ukrajinskega rodu, je med letoma 2019 in 2024 opravljala funkcijo podpredsednice vlade in ministrice za finance v Kanadi. Trenutno ostaja aktivna poslanka v kanadskem parlamentu in deluje kot posebna odposlanka Kanade za Ukrajino. Njen imenovanje odraža prizadevanja Kijeva za tesnejše sodelovanje z mednarodnimi strokovnjaki pri stabilizaciji gospodarstva sredi trajajočega vojaškega konflikta z Rusijo.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je sporočil, da je Jevgena Hmaro, ki je bil prej vodja Centra za specialne operacije »A« Službe za varnost Ukrajine (SBU), imenoval za vodjo SBU po odstopu Vasilija Maljuka. Hmara bo funkcijo opravljal začasno.

Vasil Maljuk, vodja ukrajinske varnostne službe (SBU), je napovedal svoj odstop s položaja, kar so potrdili uradni viri in poročanje lokalnih medijev. Odločitev naj bi sledila srečanju s predsednikom Volodimirjem Zelenskim, na katerem sta se sogovornika dogovorila o prihodnji vlogi Maljuka znotraj varnostnega sistema. Po poročanju nekaterih medijev, vključno z Ukrajinsko pravdo, naj bi do odstopa prišlo po določenih napetostih med predsednikom in vodjo obveščevalne službe, čeprav uradne izjave poudarjajo sporazumno naravo spremembe. Maljuk je v svoji izjavi zapisal, da ostaja del sistema SBU, kjer se bo v prihodnje osredotočil predvsem na izvajanje asimetričnih specialnih operacij. Te operacije naj bi bile usmerjene v povzročanje čim večje škode ruskim okupacijskim silam. Predsednik Zelenski se mu je ob tej priložnosti zahvalil za dotedanje bojno delo in podprl njegovo osredotočenost na operativne naloge, ki so ključne za ukrajinsko obrambo v času vojne. Uradno naj bi se proces odstopa in primopredaje poslov zaključil v začetku januarja.

Združene države Amerike pripravljajo obsežen sodni proces proti nekdanjemu venezuelskemu predsedniku Nicolásu Maduru in njegovi soprogi Cilii Flores, ki so ju ameriške specialne enote ujele v nedavni vojaški operaciji. Ameriška generalna državna tožilka Pam Bondi je potrdila, da Madura po izročitvi v New York čaka soočenje z ameriškim pravosodnim sistemom zaradi obtožb o narkoterorizmu in trgovini s kokainom. Madura so po aretaciji v Caracasu prepeljali v zvezni zapor v Brooklynu, kjer bo pod strogim varovanjem pričakal začetek sojenja, ki ga bo vodil 92-letni sodnik. Medtem ko je ameriški predsednik Donald Trump operacijo označil za uspeh, so se v mednarodni skupnosti pojavili mešani odzivi. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je na novico odzval z odobravanjem in namignil, da bi morale ZDA podobno ukrepati tudi proti Vladimirju Putinu. Po drugi strani je župan New Yorka Zohran Mamdani v telefonskem pogovoru s Trumpom izrazil nestrinjanje z vojaškim pridržanjem Madura. Trump je hkrati poslal ostro opozorilo novi prehodni predsednici Venezuele Delcy Rodríguez, naj sledi interesom Washingtona, sicer bo tvegala resne posledice, ki bi lahko presegle usodo njenega predhodnika.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v ponedeljek nekdanjo podpredsednico kanadske vlade Chrystio Freeland imenoval za svojo svetovalko za gospodarski razvoj. Zelenski je ob tem izpostavil njene bogate izkušnje na področju privabljanja tujih naložb, ki so ključne za obnovo ukrajinskega gospodarstva. Freelandova, ki je v preteklosti zasedala več pomembnih ministrskih položajev v Kanadi, že dlje časa velja za gorečo zagovornico Ukrajine v njenem obrambnem boju proti ruski agresiji. Imenovana svetovalka je poudarila, da bi Ukrajina z izkoriščanjem priložnosti, ki jih je zamudila po razpadu Sovjetske zveze, lahko postala prava gospodarska velesila. Njena vloga bo predvsem usmerjanje strateških investicij v državo, ki se spopada z ogromno gmotno škodo zaradi trajajočih spopadov. Odločitev o imenovanju je bila javno objavljena na družbenem omrežju X, kjer je ukrajinski predsednik izrazil zaupanje v njeno strokovno znanje in mednarodne izkušnje.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je za novega vodjo svojega urada imenoval generalporočnika Kirila Budanova, ki je do zdaj vodil vojaško obveščevalno službo (HUR/GUR). Devetintridesetletni Budanov, ki velja za eno najbolj priljubljenih in vplivnih osebnosti v državi, je prvi vojaški častnik na tem ključnem položaju. Njegovo imenovanje sledi odstopu prejšnjega vodje kabineta Andrija Jermaka, ki se je v središču javnosti znašel zaradi odmevnega korupcijskega škandala. Zelenski je ob imenovanju poudaril, da so v času ruske agresije prioritete države varnost, obramba in učinkovito vodenje strateških operacij. Budanov je pod svojim vodstvom v obveščevalni službi izvedel številne uspešne napade na ruske sile, kar mu je prineslo široko podporo javnosti in vojske. Premik na čelo predsedniškega urada pomeni nadaljnjo militarizacijo državne uprave v Kijevu, saj si predsednik prizadeva za tesnejšo integracijo obveščevalnih podatkov v vsakodnevno politično odločanje.

V Kijevu so se v soboto sestali varnostni svetovalci ključnih zaveznic Ukrajine, da bi razpravljali o najnovejših mirovnih predlogih pod okriljem Združenih držav Amerike. Na srečanju, ki ga je vodil ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, so sodelovali predstavniki petnajstih držav, med njimi Velike Britanije, Francije in Nemčije, pa tudi delegati Evropske unije, Nata in Kanade. Glavni namen pogovorov je priprava dokumentacije za končanje skoraj štiri leta trajajoče vojne, pri čemer naj bi bil osnutek sporazuma že devetdesetodstotno usklajen. Ukrajinska stran v sodelovanju s partnerji pripravlja večstranski okvirni sporazum o varnostnih jamstvih, ki predvideva ukrajinske sile kot prvo linijo obrambe, namestitev evropskih vojakov v državi ter ameriško podporo kot zadnje zagotovilo varnosti. Pogajanja se bodo prihodnji teden nadaljevala v Parizu, kjer se bodo sestali vojaški predstavniki in voditelji evropskih držav. Zelenski je ob tem poudaril, da si prizadeva za vrh na ravni voditeljev v Združenih državah Amerike še pred koncem januarja, vendar je obenem ponovil odločnost, da se bo Ukrajina še naprej borila, če diplomatska prizadevanja ne bodo obrodila ustreznih sadov.