Spremembe v svetovnem gospodarstvu, ki jih zaznamuje povišana inflacija, so v povezavi z rastočo nostalgijo in vplivom družbenih omrežij močno preoblikovale prehranske navade potrošnikov. Glavni poudarek letošnjih trendov je na preprostosti, pri čemer se v ospredje vračajo tradicionalne sestavine, zlasti zelje, ki ga strokovnjaki označujejo za osrednje živilo leta. Potrošniki se vse pogosteje odločajo za retro jedi, ki spominjajo na pretekle čase, hkrati pa odražajo težnjo po racionalizaciji stroškov in zmanjševanju količine zavržene hrane. Trend t. i. novega razkošja se odmika od eksotičnih in dragih sestavin ter namesto tega povzdiguje dostopna, lokalna živila na raven vrhunske kulinarike. K temu so znatno prispevali spletni vplivneži, ki promovirajo trajnostni način življenja in uporabo preprostih receptov. Ta premik ni le posledica finančnih omejiv gospodinjstev, temveč tudi širšega družbenega gibanja k večji odgovornosti do okolja in iskanju udobja v znani, domači hrani. Takšna orientacija trga nakazuje na dolgoročno vrnitev k osnovam, kjer kakovost določata poreklo in trajnostna naravnanost namesto visoke cene.

Pakistansko protiteroristično sodišče je na dosmrtno zaporno kazen obsodilo sedem posameznikov, med katerimi so trije novinarji, dva vplivneža na družbenih omrežjih in dva upokojena vojaška častnika. Obsojeni so bili zaradi obtožb o spodbujanju k nasilju med množičnimi protesti leta 2023. Sodišče je razsodilo, da so omenjene osebe prek digitalnih platform širile protivladno propagando in neposredno pozivale k napadom na državne ustanove ter vojaške objekte. Obsodba vključuje novinarje, ki delujejo v tujini, kar po mnenju opazovalcev kaže na stopnjevanje pritiska pakistanskih oblasti na kritične glasove, tudi zunaj meja države. Obramba obsojenih je napovedala pritožbe, medtem ko mednarodne organizacije za svobodo medijev opozarjajo na krčenje prostora za svobodno izražanje v Pakistanu. Incidenti, zaradi katerih so bili obsojeni, so povezani z nemiri, ki so izbruhnili po aretaciji nekdanjega premierja Imrana Kana.

Izrael se je znašel pod plazom kritik zaradi domnevnih lažnih novic o genocidu v Gazi, pri čemer je Ministrstvo za diasporo povabilo mednarodne vplivneže za promocijo svoje propagande. Medtem so Združene države, Velika Britanija, Egipt, Francija in Španija obsodile napad na bolnišnico v Gazi, Nemčija pa je pozvala k preiskavi. Pojavljajo se tudi vprašanja o številu bolnišnic v Gazi in njihovi uporabi s strani Hamasa za propagandno vojno proti Izraelu.

V izraelskih napadih na bolnišnico Nasser je bilo ubitih 20 ljudi, med njimi pet novinarjev, ki so sodelovali z agencijami Reuters, AP in Al Jazeera. Šesti novinar je bil ranjen, ranjen pa je bil tudi švedski novinar Baraa Lafi. Benjamin Netanjahu je dejal, da je šlo za tragično nesrečo. Od začetka vojne v Gazi je bilo ubitih 189 palestinskih novinarjev. Evropska komisija je napad obsodila kot nesprejemljiv in zahteva zaščito novinarjev.

Francosko sodišče je podjetju Meta odredilo umik 26 objav na družbenih omrežjih, ki promovirajo alkohol. Sodišče v Parizu je Meta prisililo v umik objav 13 vplivnežev na Facebooku in Instagramu.

Dobrodelne organizacije v Združenem kraljestvu opozarjajo, da so otroci pogosto izpostavljeni trženju nezdrave hrane s strani vplivnežev na spletu. Raziskava je pokazala, da otroci bolj verjetno reagirajo na vsebine o nezdravi hrani, če jih delijo vplivneži. Organizacije pozivajo vlado, naj zaščiti mlade pred škodljivim oglaševanjem nezdrave hrane.

Članki iz različnih nemških virov poročajo o tem, kako se cerkev posodablja in išče nove načine za doseganje vernikov v digitalni dobi. Namesto tradicionalnih cerkvenih klopi se pojavljajo vplivneži, duhovniki z mišicami in tetovažami ter modna oblačila. Cilj je doseči širše občinstvo preko spleta in s tem bolje posredovati sporočilo cerkve.

Srbski mediji poročajo, da protestniki, ki blokirajo ulice, uporabljajo igralce in vplivneže, da bi spodbudili državljansko vojno. Po poročanju naj bi ti posamezniki branili žensko, ki naj bi jo domnevno pretepel policist, posnetki pa naj bi razkrili, da je ženska napadla policijo. Mediji trdijo, da blokaderji ne izbirajo sredstev, da bi dosegli svoje cilje.

Finančna uprava Severnega Porenja-Vestfalije (NRW) je po preiskavah zoper številne vplivneže iz te nemške dežele, zaradi davčnih nepravilnosti, na spletu objavila zbirko davčnih nasvetov. S tem želijo zagotoviti, da nihče ne bo mogel trditi, da ni bil seznanjen s pravili.

Strokovnjaki so ostro kritizirali nasvete vplivnežev na družbenih omrežjih, ki obljubljajo "maksimiranje spanca". Med nevarnimi priporočili so lepljenje ust s trakom pred spanjem, uživanje kivija namesto tekočine in celo vezanje glave z vrvjo na vzglavje. Strokovnjaki opozarjajo, da so ti nasveti lahko nevarni za življenje.

Več člankov nemških medijev, kot so Zeit.de, Stern.de, Wiesbadener Kurier in Nordbayern.de, poroča, da strokovnjaki poudarjajo pomembnost nošenja sončnih očal za zaščito oči pred nevarno UV-svetlobo. To je v nasprotju s trditvami nekaterih vplivnežev na spletu, ki odsvetujejo uporabo sončnih očal. Strokovnjaki opozarjajo na resne nevarnosti, ki jih lahko povzroči izpostavljenost UV-sevanju za oči.

Malezijska komisija za komunikacije in multimedijo (MCMC) je sprožila preiskavo posnetka, ki je postal viralen, na katerem naj bi skupina vplivnežev brezdomcu dala ostanke hrane. MCMC tovrstno izkoriščanje marginaliziranih skupin za poceni zabavo jemlje zelo resno.

Italija je uvedla nov kodeks ravnanja za vplivneže, s ciljem povečati preglednost v oglaševanju ter varovati mladoletnike in avtorske pravice. Kršiteljem grozijo globe do 600.000 evrov. Kodeks naj bi zlasti veljal za vplivneže z več kot 500.000 sledilci.

Družbena omrežja so korenito spremenila način promocije in percepcije hrane. Blogerji, vplivneži in uporabniki ustvarjajo vsebine, ki vplivajo na prehranske trende, promocijo restavracij in prodajo živil. Ta premik od tradicionalnega oglaševanja k vsebinam, ki jih ustvarjajo uporabniki, je ustvaril nove izzive in priložnosti za podjetja v prehrambeni industriji, hkrati pa je povečal transparentnost in dostopnost informacij za potrošnike. Poudarjena je vloga vizualnih vsebin, kot so fotografije in videoposnetki hrane, ki spodbujajo željo in zanimanje.

Davčni inšpektorji v več nemških zveznih deželah, vključno s Saško-Anhaltom, so začeli preiskovati vplivneže zaradi suma utaje davkov. Vplivneži lahko prek družbenih omrežij zaslužijo precejšne zneske, kar je sprožilo zanimanje davčnih organov za njihove finančne transakcije.

Debitantski film francoske režiserke Agathe Riedinger, 'Divji diamant', ki je bil premierno prikazan v Cannesu, raziskuje sanjski poklic vplivneža in fantazme generacije Z. Filmsko delo je označeno kot nepristranski portret ženske, ki se iz obupa prepusti 'napačnim' lepotnim idealom, ter predstavlja ambivalentno zgodbo mlade vplivneže. Riedingerjeva je v intervjuju poudarila, da se je režija namerno izognila pretirani seksualnosti v vizualnem jeziku, s čimer je želela preučiti resničnost iskanja slave preko družbenih omrežij in resničnostnih šovov.

Članka razpravljata o trendu 'vse-tuširanja', ki ga promovirajo vplivneži in vključuje dolgotrajne, večstopenjske rutine nege telesa. Medtem ko vplivneži predlagajo obsežne rituale, ki lahko trajajo tudi do tri ure in vključujejo oljenje lasišča, glinene maske in suho ščetkanje, strokovnjaki opozarjajo, da so takšne rutine pretirane. Poudarjajo, da je za učinkovito higieno in nego kože potrebnih bistveno manj korakov.