Kanadski premier Mark Carney je obiskal Kitajsko, kjer je pozdravil napredek v dvostranskih odnosih in izrazil pohvale vodstvu predsednika Xi Jinpinga. Kitajska je izrazila pripravljenost za okrepitev komunikacije in poglobitev sodelovanja s Kanado, s ciljem zagotoviti stabilne in trdne odnose med državama. Obisk naj bi poudarjal stroške "Donroe doktrine" Donalda Trumpa.

Kitajski zunanji minister Wang Yi je v telefonskem pogovoru s somalskim kolegom potrdil, da Peking močno podpira Somalijo pri varovanju njene nacionalne suverenosti, enotnosti in ozemeljske celovitosti. Wang je izpostavil, da Kitajska odločno nasprotuje kakršnim koli poskusom regije Somaliland, ki se želi odcepiti, da bi v sodelovanju s Tajvanom dosegla mednarodno priznanje neodvisnosti. Potezo Somalilanda je označil za kršitev temeljnih načel mednarodnega prava in spodkopavanje stabilnosti v regiji. Kitajska stran je poudarila, da tradicionalno prijateljstvo med državama temelji na medsebojnem spoštovanju ključnih interesov. Peking vidi poskuse povezovanja Somalilanda in Tajvana kot neposredno grožnjo načelu ene Kitajske in hkrati kot kršitev suverenosti Somalije. Zaveza o podpori prihaja v času povečanih diplomatskih napetosti v Afriškem rogu, kjer se vprašanja separatizma prepletajo z interesi velikih sil. Zunanji minister Wang Yi je zaključil svoj obisk v Afriki s sporočilom, da bo Kitajska ostala zanesljiva partnerica afriških narodov pri njihovem prizadevanju za ohranitev miru in varnosti. Pogovori so potrdili strateško usmeritev Pekinga, ki v zameno za diplomatsko podporo pri vprašanju Tajvana nudi varnostna in politična zagotovila državam na afriški celini. Somalija je kitajsko stališče pozdravila kot ključno za stabilizacijo svojih notranjih meja.

Kitajski zunanji minister Wang Yi je nenadoma odpovedal svoj napovedani obisk v Somaliji, ki bi se moral odviti 9. januarja v sklopu njegove tradicionalne novoletne turneje po Afriki. Namesto obiska v Mogadišu je minister svojo pot nadaljeval neposredno iz Etiopije v Tanzanijo, kar je sprožilo številna ugibanja o razlogih za to odločitev. Kitajsko veleposlaništvo v Somaliji je kasneje sporočilo, da je bila odpoved posledica usklajevanja urnikov, vendar so v ozadju ostala odprta vprašanja o diplomatskih napetostih. Med telefonskim pogovorom s somalskim kolegom je Wang Yi poudaril, da Kitajska odločno nasprotuje morebitnemu sodelovanju med separatistično regijo Somaliland in Tajvanom v njunih prizadevanjih za neodvisnost. Kitajska diplomacija takšne povezave interpretira kot spodkopavanje načela ene Kitajske in suverenosti Somalije. Peking je izrazil polno podporo ozemeljski celovitosti Somalije, hkrati pa opozoril na nevarnost destabilizacije regije zaradi zunanjih političnih vplivov. Dogodek odraža širšo kitajsko strategijo v Afriki, kjer Peking že 36 let zapored svojo prvo letno diplomatsko pot nameni prav tej celini. Čeprav so uradni razlogi tehnične narave, analitiki opozarjajo, da bi lahko odpoved obiska služila kot signal nezadovoljstva ali previdnosti glede zapletenih varnostnih in političnih razmer v Afriškem rogu. Obe državi sta potrdili, da ostajata v stiku glede prihodnjih srečanj na visoki ravni.

Indija in Organizacija islamskega sodelovanja (OIC) sta ostro obsodili odločitev Izraela o priznanju neodvisnosti Somalilanda ter ponovno potrdili svojo podporo ozemeljski celovitosti Federalne republike Somalije. Indijsko ministrstvo za zunanje zadeve je izpostavilo dolgoletne vezi s Somalijo in poudarilo, da mora biti suverenost države spoštovana v skladu z mednarodnim pravom. Ta diplomatska poteza New Delhija prihaja v času povečanih napetosti, pri čemer Indija zavzema zadržano stališče do vprašanja Grenlandije, kljub vse močnejši retoriki Združenih držav Amerike. Svet ministrov za zunanje zadeve OIC je na izrednem zasedanju v Džedi sprejel resolucijo, ki izraelsko priznanje odcepljene regije označuje za nezakonito in nepooblaščeno vmešavanje. Generalni sekretar OIC Hissein Brahim Taha je v svojem nagovoru poudaril, da je srečanje potekalo v kritičnem obdobju, ko se Somalija sooča z grožnjami svoji enotnosti. Poleg vprašanja Somalije je svet obravnaval tudi izraelsko agresijo na palestinskih ozemljih ter načrte za priključitev in razseljevanje prebivalstva. Napetosti so se stopnjevale po obisku izraelskega zunanjega ministra Gideona Saarja v Somalilandu, kar je vlada v Mogadišu označila za nedopustno kršitev državnih meja. Predsednik Somalilanda Abdirahman Mohamed Abdullahi je ob tem napovedal, da se bo njegova regija pridružila Abrahamovim sporazumom, kar dodatno zapleta varnostne in diplomatske odnose v Afriškem rogu. Indijska podpora Somaliji v tem kontekstu predstavlja pomembno diplomatsko utež zoper enostranske poteze Tel Aviva.

Iskanje stotnika Xin Baiyija, ki je izginil med nočnim letom s F-16V, se nadaljuje z zračnimi in morskimi enotami. Pilot je med vračanjem poročal o težavah z računalnikom in trikrat pozval k izmetu, vendar ni potrjeno, ali se je dejansko izstrelil. Ribiči domnevajo, da bi močni tokovi lahko truplo odnesli proti severu, v bližino Yilan-a. V iskanju je sodelovalo 12 letal tajvanske vojske, 2 ladji mornarice, 2 letali Nacionalne službe zračnega prometa in 7 ladij obalne straže.

Kitajski zunanji minister Wang Yi je v sredo začel svojo tradicionalno novoletno turnejo po Afriki, v okviru katere bo obiskal Etiopijo in Somalijo. Osrednji cilj obiska je krepitev strateškega dostopa do trgovinskih poti v vzhodni in južni Afriki, s čimer želi Peking zavarovati ključne pomorske poti in oskrbovalne linije z viri. Turneja poudarja naraščajoči gospodarski pomen Etiopije, ki velja za eno najhitreje rastočih velikih gospodarstev na celini. Diplomatska prizadevanja Kitajske so usmerjena predvsem v države Afriškega roga, kjer ima Somalija zaradi svoje lege ob pomembnih plovnih poteh ključno vlogo za kitajske logistične interese. Obisk predstavlja nadaljevanje dolgoletne prakse kitajske diplomacije, ki začetek leta posveti utrjevanju odnosov z afriškimi partnericami, kar Kitajski omogoča širjenje vpliva v regiji, ki je bogata z naravnimi viri in ponuja nove tržne priložnosti. Sodelovanje med Kitajsko in afriškimi državami se v zadnjem obdobju ne osredotoča več zgolj na neposredne investicije v infrastrukturo, temveč vse bolj na dolgoročno varnost dobavnih verig. S krepitvijo vezi z Adis Abebo in Mogadišem poskuša Peking stabilizirati svojo prisotnost v geostrateško nestabilnem, a ključnem delu sveta, kjer tekmuje za vpliv z drugimi svetovnimi velesilami.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Pakistan in Kitajska sta po zaključku sedmega kroga strateškega dialoga zunanjih ministrov v Pekingu izdala skupno izjavo, v kateri sta pozvala k vidnejšim in preverljivim ukrepom za uničenje terorističnih organizacij s sedežem v Afganistanu. Pakistanski zunanji minister Ishaq Dar in njegov kitajski koleg Wang Yi sta poudarila, da te skupine predstavljajo resno grožnjo regionalni in svetovni varnosti. Državi sta od afganistanskih oblasti zahtevali, da preprečijo uporabo svojega ozemlja za militantne dejavnosti proti drugim državam. Strani sta se dogovorili o tesnem sodelovanju pri reševanju afganistanskega vprašanja in pozvali mednarodno skupnost h krepitvi pritiska na tamkajšnjo vlado za oblikovanje vključujočega političnega okvira. Kitajska stran je ob tem pohvalila prizadevanja Islamabada pri boju proti terorizmu in zaščiti varnosti v regiji. Poziv prihaja v času povečanih napetosti, ko se Afganistan sooča z obtožbami o nudenju zatočišča skrajnim skupinam, kar vpliva na stabilnost sosednjih držav in varnost kitajskih investicij v okviru gospodarskega koridorja.

Kitajska je obtožila ZDA, da se obnašajo kot "svetovni sodnik" z zajetjem venezuelskega predsednika Madura. Mehiška predsednica Claudia Sheinbaum je izjavila, da Amerika ne pripada nobeni doktrini ali sili in poudarila, da bo branila suverenost držav svoje celine. Trumpovo bombardiranje Venezuele in ugrabitev predsednika Madura naj bi bila del večjega imperialističnega načrta za vsiljevanje ameriške hegemonije v Latinski Ameriki in nadzor nad tamkajšnjimi naravnimi viri.

Po ameriški vojaški operaciji v Venezueli, ki je po poročilih zahtevala najmanj 40 življenj, je bil venezuelski predsednik Nicolás Maduro ujet in prepeljan v ZDA. Donald Trump je razkril, da je Maduru ponudil možnost predaje, a jo je ta zavrnil. ZDA so napovedale začasni prevzem nadzora nad državo, medtem ko je venezuelsko vrhovno sodišče za začasno predsednico imenovalo Delcy Rodríguez. Grški premier Kyriakos Mitsotakis je izrazil upanje ob koncu Madurovega režima, venezuelska skupnost v Južni Floridi pa je slavila Madurov padec.

Po aretaciji Nicolasa Madura v ZDA je venezuelsko vrhovno sodišče imenovalo podpredsednico Delcy Rodriguez za začasno predsednico. Donald Trump je opozoril, da bo vsakršno nesodelovanje s strani Venezuele imelo hujše posledice kot pod Madurom. Pričakuje se, da se bo Maduro 5. junija prvič pojavil na sodišču v New Yorku, obramba pa se bo verjetno osredotočila na določene točke. Po aretaciji so se tako podporniki kot nasprotniki Madura zbrali na ulicah. Razkrito je, da je eden ključnih osumljencev, za katerega je razpisana nagrada v višini 780 milijonov dolarjev, še vedno na prostosti. Aretacija je sprožila vprašanja o prihodnosti 'čavizma' in stabilnosti oblasti v Venezueli.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

Severna Koreja je izstrelila več balističnih izstrelkov v svoje vzhodne vode, tik preden se je južnokorejski predsednik odpravil na Kitajsko. Kim Jong Un je nadzoroval preizkuse hipersoničnih izstrelkov in poudaril potrebo po okrepitvi jedrskega odvračanja države. Kitajska in Južna Koreja sta se zavezali, da bosta okrepili vezi in zaščitili regionalno stabilnost.

Pakistanski podpredsednik vlade in zunanji minister Ishaq Dar je v soboto prispel v Peking na uradni obisk, kjer bo s kitajskim kolegom Wang Yijem sopredsedoval sedmemu krogu strateškega dialoga med Kitajsko in Pakistanom. Gre za najvišji posvetovalni mehanizem med državama, ki omogoča celovit pregled dvostranskega sodelovanja in določanje novih področij partnerstva v okviru njunega dolgotrajnega strateškega sodelovanja. Obisk ima poseben simbolni pomen, saj je Dar prvi tuji visoki gost, ki je obiskal Kitajsko v letu 2026. Poleg strateških pogovorov se bo minister udeležil tudi dogodkov ob začetku 75. obletnice vzpostavitve diplomatskih odnosov med Pakistanom in Kitajsko. Državi načrtujeta številne pobude in spominske dejavnosti, ki se bodo zvrstile čez celotno leto. Na letališču so pakistansko delegacijo sprejeli kitajski posebni predstavnik za Afganistan Yue Xiaoyong ter predstavniki pakistanskega veleposlaništva v Pekingu.

Podpredsednik pakistanske vlade in zunanji minister Mohammad Ishaq Dar je v soboto odpotoval v Peking, kjer se bo udeležil sedmega kroga strateškega dialoga med Pakistanom in Kitajsko. Dar obiskuje Kitajsko na povabilo kitajskega zunanjega ministra Wang Yija, s katerim bosta v nedeljo, 4. januarja 2026, sopredsedovala srečanju na visoki ravni. Glavni cilj tridnevnega obiska je krepitev strateškega sodelovanja in pregled ključnih dvostranskih vprašanj med državama. Obisk predstavlja pomembno diplomatsko dejavnost na začetku leta 2026, saj je Ishaq Dar prvi tuji visoki predstavnik, ki je v tem letu obiskal Kitajsko. Srečanje sledi predhodnim prizadevanjem za stabilizacijo regije, pri čemer Kitajska ohranja vlogo ključne zaveznice Pakistana. Pogovori bodo osredotočeni na varnostna vprašanja, gospodarsko sodelovanje in regionalno stabilnost v Južni Aziji.

Južnokorejski predsednik Lee Jae-myung bo od 4. do 7. januarja obiskal Kitajsko, kjer se bo 5. januarja srečal s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom. Pogovarjala naj bi se o vprašanjih, povezanih z blaginjo ljudi in miru. Kitajska naj bi zahtevala, da Južna Koreja jasno nasprotuje neodvisnosti Tajvana, vendar naj bi to za Seul predstavljalo težavo. Po poročilih korejskih medijev se v Južni Koreji povečuje zanimanje za učenje od Kitajske, predvsem na področju umetne inteligence in robotike. Skupina več kot desetih korejskih podjetij je že obiskala Šanghaj in Hangzhou. Obiskala ga bo tudi velika delegacija korejskih podjetij, vključno s Samsung, LG, SK in Hyundai.

Indijska opozicija je v sredo od predsednika vlade Narendra Modija zahtevala uradno pojasnilo glede navedb kitajskega zunanjega ministra Wang Yi-ja, ki je zatrdil, da je Peking v letu 2025 posredoval pri vzpostavitvi premirja med Indijo in Pakistanom. Kitajski minister je v svojem letnem pregledu diplomacije izpostavil, da je Kitajska igrala vlogo mirovnega pogajalca pri reševanju majskega vojaškega spopada med sosednjima jedrskima silama. Te trditve so v neposrednem nasprotju z uradnim stališčem New Delhija, ki vztrajno zavrača vsakršno vmešavanje tretjih strani v dvostranska vprašanja z Islamabadom. Predstavniki indijske kongresne stranke in poslanec Asaduddin Owaisi so navedbe označili za žalitev indijske nacionalne varnosti in suverenosti. Po mnenju opozicije si Peking prizadeva za prevlado v Južni Aziji, medtem ko indijsko ministrstvo za zunanje zadeve poudarja, da je bila odločitev o prekinitvi ognja sprejeta izključno na ravni generalnih direktorjev vojaških operacij obeh držav. Poleg Kitajske je podobne trditve o posredovanju v preteklosti podal tudi ameriški predsednik Donald Trump, kar Indija prav tako vztrajno zanika.

Kitajski zunanji minister Wang Yi se je v telefonskem pogovoru z južnokorejskim kolegom Cho Tae-yulom zavzel za krepitev dvostranskih odnosov pred napovedanim državniškim obiskom južnokorejskega predsednika Lee Jae-myunga na Kitajskem. Wang je med pogovorom, ki je potekal 31. decembra, poudaril pomen spoštovanja načela ene Kitajske glede vprašanja Tajvana in kritiziral japonske politične sile, češ da poskušajo zavrteti kolo zgodovine nazaj. Južnokorejski predsednik bo Peking obiskal med 4. in 7. januarjem, kar bo njegovo prvo srečanje s kitajskim voditeljem Xi Jinpingom od prevzema funkcije. Srečanje poteka v času povečanih regionalnih napetosti, ko Kitajska po mnenju analitikov poskuša izkoristiti obisk za zbliževanje s Seulom in zmanjšanje vpliva zavezništev med ZDA, Japonsko in Južno Korejo. Peking si prizadeva, da bi Južna Koreja zavzela bolj nevtralno držo v sporih glede Tajvanske ožine, zlasti po nedavnih kitajskih vojaških vajah in zaostreni retoriki do Tokia. Obisk velja za ključen korak pri stabilizaciji gospodarskih in diplomatskih vezi, ki so bile v preteklosti podvržene nihanjem zaradi varnostnih vprašanj na Korejskem polotoku.

Pakistanski podpredsednik vlade in zunanji minister Mohammad Ishaq Dar je na povabilo kitajskega zunanjega ministra Wang Yija obiskal Peking, kjer sta sopredsedovala sedmemu krogu strateškega dialoga zunanjih ministrov Pakistana in Kitajske. Srečanje, ki je potekalo med 3. in 6. januarjem 2026, je služilo kot osrednji posvetovalni mehanizem za pregled celotnega spektra bilateralnega sodelovanja ter razpravo o regionalnih in mednarodnih vprašanjih skupnega interesa. Med pogovori sta ministra napovedala vrsto pobud in spominskih dogodkov ob 75. obletnici vzpostavitve diplomatskih odnosov med državama. Obisk je potrdil skupna prizadevanja za poglobitev strateškega partnerstva, ki ga državi opisujeta kot trajno in neomajno. Strani sta ponovili zavezanost regionalnemu miru, stabilnosti in trajnostnemu razvoju, kar je ključnega pomena za geopolitično ravnovesje v Južni Aziji.

Indijsko ministrstvo za zunanje zadeve je uradno zavrnilo trditve Kitajske, da je Peking igral ključno vlogo pri umirjanju napetosti med Indijo in Pakistanom po majskih oboroženih incidentih. Kitajski zunanji minister Wang Yi je namreč pred tem izjavil, da je bila Kitajska dejavna posrednica pri reševanju več mednarodnih žarišč, vključno z dolgotrajnim sporom med jedrskima sosedama v južni Aziji. New Delhi je v odzivu poudaril, da v njunih dvostranskih odnosih ni prostora za tretjo stran. Napetosti, ki so se stopnjevale v mesecu maju, so po navedbah indijskih oblasti vprašanje suverenosti in neposrednega dialoga, ne pa rezultat zunanjega diplomatskega pritiska Pekinga. Indija vztrajno ohranja stališče, da se o vseh vprašanjih s Pakistanom pogaja izključno neposredno, brez vmešavanja mednarodnih akterjev. To nasprotuje kitajskemu prikazu dogodkov, po katerem naj bi bila ravno njihova diplomacija zaslužna za preprečitev širšega konflikta in stabilizacijo regije.

Kitajski zunanji minister Wang Yi je na zunanjepolitičnem simpoziju izjavil, da je Peking odigral ključno vlogo pri umirjanju vojaških napetosti med Indijo in Pakistanom. S temi navedbami se je Kitajska pridružila ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu, ki je že večkrat poudaril, da je Washington preprečil morebitno vojno med jedrskima silama po njunem letošnjem vojaškem spopadu. Wang Yi je poudaril prizadevanja Pekinga za vzpostavitev trajnega miru v regiji, kar odseva podobne retorične vzorce ameriške administracije. Indija se na kitajske trditve o posredovanju še ni uradno odzvala, vendar je New Delhi v preteklosti vztrajno zavračal vmešavanje tretjih strani v dvostranska vprašanja s Pakistanom. Kljub temu Kitajska zdaj javno prevzema del zaslug za stabilizacijo razmer, kar nakazuje na širšo geopolitično tekmo za vpliv v Južni Aziji. Spor med Indijo in Pakistanom, ki se je letos sprevrgel v neposredne letalske spopade, ostaja eno najnevarnejših kriznih žarišč na svetu, kjer sta obe velesili skušali uveljaviti svojo diplomatsko moč.

Tajvanski predsednik Lai Ching-te je obljubil, da bo branil suverenost Tajvana, in poudaril, da svet opazuje odločnost Tajvancev pri obrambi. Peking je ponovil, da je priključitev Tajvana neizogibna.

Kitajska trditev o posredovanju med Indijo in Pakistanom med majskim konfliktom je sprožila odzive. Indijska opozicijska stranka Kongres je izrazila zaskrbljenost in zahtevala pojasnila glede kitajskih trditev o pomoči pri posredovanju premirja. Ayaz Sadiq, govorec pakistanskega parlamenta, in indijski zunanji minister Subrahmanyam Jaishankar sta se rokovala v Dhaki, kar je prvi kontakt na visoki ravni med državama po majskem konfliktu.

Tajvanski predsednik Lai Ching-te je v novoletnem govoru obljubil, da bo branil suverenost otoka po kitajskih vojaških vajah. Kitajski predsednik Xi Jinping je izpostavil tehnološki napredek države na področjih, kot sta umetna inteligenca in polprevodniki, ter ponovil, da bo Kitajska priključila Tajvan.

Kitajski predsednik Xi Jinping je poudaril tehnološki napredek Kitajske na področjih, kot so umetna inteligenca in polprevodniki, ter ponovno zatrdil, da bo Kitajska priključila Tajvan. Tajvanski predsednik Lai Ching-te se je zaobljubil, da bo branil suverenost otoka po kitajskih vojaških vajah. Xi Jinping je v novoletnem nagovoru ponovil, da je ponovna združitev s Tajvanom neizogibna.

Tajvanski predsednik Lai Ching-te je v novoletnem govoru obljubil, da bo branil suverenost otoka po kitajskih vojaških vajah. Kitajski predsednik Xi Jinping je pohvalil tehnološki napredek države in ponovno poudaril, da bo Kitajska priključila Tajvan.

Zunanja ministra Tajske in Kambodže sta se v kitajski provinci Junan sestala s kitajskim kolegom Wang Yi-jem, kjer sta se zavezala h krepitvi medsebojnega zaupanja in utrditvi premirja. Srečanje je sledilo končanju večtedenskih silovitih obmejnih spopadov, ki so po uradnih podatkih terjali najmanj 101 smrtno žrtev in povzročili razselitev več kot pol milijona ljudi. Kitajska je v pogovorih poudarila nujnost vzdrževanja dialoga ter obljubila podporo pri spremljanju razmer na terenu in humanitarnem sodelovanju. Državi sta se sporazumeli o postopnem utrjevanju prekinitve ognja, kar predstavlja ključen korak k stabilizaciji regije po drugem zaporednem premirju od konca oktobra. Kljub predhodnim neuspešnim poskusom zaustavitve sovražnosti sta obe strani tokrat izrazili pripravljenost na dolgoročno obnovo odnosov. Kitajska diplomacija je s tem srečanjem potrdila svojo aktivno vlogo posrednika v regiji, s čimer želi preprečiti nadaljnje zaostrovanje konflikta, ki je v preteklosti že večkrat ohromil obmejna območja obeh sosed.

Tajska in Kambodža sta podpisali nov sporazum o prekinitvi ognja, s katerim naj bi končali več tednov trajajoče spopade na njuni meji zaradi ozemeljskih zahtev. Sporazum je začel veljati v soboto opoldne in zavezuje strani k spoštovanju prejšnjega dogovora.

Zunanji ministri Kambodže in Tajske so se sestali s kitajskim kolegom, pri čemer si Peking prizadeva okrepiti svojo vlogo pri posredovanju v mejnem sporu med državama.

Kitajska bo poslala posebnega odposlanca za azijske zadeve v Kambodžo in Tajsko, da bi posredoval v mejnem sporu med državama. Kitajski zunanji minister Wang Yi se je po poročanju tiskovne agencije Xinhua pogovarjal s kambodžanskim podpredsednikom in zunanjim ministrom Prakom Sokhonnim ter tajskim zunanjim ministrom Sarunom Charoensuwanom. Obe strani sta izrazili pripravljenost na umiritev in prekinitev ognja.

Donald Trump je v nagovoru ameriškemu narodu izjavil, da so ZDA pripravljene na gospodarski razcvet. Poudaril je svoje dosežke in kritiziral Bidna. Venezuelska vlada je zatrdila, da pomorska blokada ZDA ni vplivala na izvoz nafte. Poročilo Politica navaja, da naj bi konec tedna v Miamiju potekali pogovori med ZDA in Rusijo o Ukrajini, pri čemer naj bi ZDA zastopala Steve Witkoff in Jared Kushner.

Nicolás Maduro je kljub blokadi ZDA napovedal nadaljevanje izvoza nafte. Označil je ukaze Donalda Trumpa za vojno dejanje in kolonializem, ki ogrožata suverenost Venezuele. ZDA so obtožile venezuelski režim financiranja narkoterorizma z nafto. Kitajska je izrazila podporo Venezueli in obsodila enostranske pritiske ZDA. Podjetja naj bi se izogibala vrnitvi v Venezuelo po morebitnem padcu Madura. Diosdado Cabello je izjavil, da je Venezuela pod resnično grožnjo imperializma.

Kitajska in Savdska Arabija sta se dogovorili o tesnejši komunikaciji in usklajevanju glede regionalnih in mednarodnih vprašanj. Kitajska je pohvalila vlogo Savdske Arabije v diplomaciji na Bližnjem vzhodu. Kitajski zunanji minister Wang Yi je na tridnevni turneji po Bližnjem vzhodu, ki se je začela v Združenih arabskih emiratih in naj bi se končala v Jordaniji. V nedeljo se je v Rijadu srečal s savdskim zunanjim ministrom princem Faisal bin Farhan Al-Saudom.

Kitajski zunanji minister Wang Yi je med srečanjem z nemškim kolegom Johannom Wadephulom v Pekingu izjavil, da Japonska vojaško ogroža Kitajsko, kar je popolnoma nesprejemljivo. Obtožbe so sledile po tem, ko je Japonska trdila, da so kitajska bojna letala usmerila radarje proti japonskim vojaškim letalom. Wang Yi je poudaril, da bi morala Japonska, kot poražena država v drugi svetovni vojni, v letošnjem letu 80. obletnice konca vojne ravnati previdneje.

Kitajska je zavrnila obtožbe o provokaciji in dejala, da je letalonosilka Liaoning plula v območju vojaških vaj ZDA in Japonske, ker so se tam pojavila japonska bojna letala. Kitajski strokovnjaki so radarsko ožarjanje označili za osnovno operacijo, medtem ko japonski uradniki menijo, da je to znak napovedi vojne.

Kitajski zunanji minister Wang Yi je izjavil, da bi se Kitajska in Rusija morale skupaj upreti vsem poskusom oživitve japonskega militarizma. Ta izjava je bila podana med posvetovanjem o strateški varnosti z ruskim sekretarjem sveta za nacionalno varnost Sergejem Šojgujem v Moskvi. Državi sta dosegli visoko stopnjo strateškega soglasja glede vprašanj, povezanih z Japonsko.

Emmanuel Macron je začel svoj četrti državni obisk na Kitajskem, kjer se je srečal s Xi Jinpingom. Osrednje teme pogovorov so bile trgovinski spori, prizadevanja za mir v Ukrajini in vprašanje Tibeta, na katerega so opozorili zagovorniki človekovih pravic.

Vladimir Putin je ponovil grožnjo Evropi z vojno, če si jo ta želi. Generalni sekretar Nata pa je Putina ironično izzval glede njegovega videza v vojaških oblačilih, pri čemer je poudaril, da ga ni videl na fronti.

Kitajski zunanji minister Wang Yi bo od 1. do 2. decembra obiskal Rusijo, je sporočila tiskovna predstavnica kitajskega zunanjega ministrstva Mao Ning.

Hong Kong je prekinil vse uradne odnose z japonskim generalnim konzulatom in podprl Kitajsko v sporu z Japonsko. Voditelj Hong Konga, John Lee, je izjavil, da njegova vlada podpira kitajsko diplomatsko politiko do Japonske. Tiskovna predstavnica kitajskega zunanjega ministrstva, Mao Ning, je dejala, da razmere za srečanje voditeljev Kitajske, Japonske in Južne Koreje še niso pripravljene.

Kitajski zunanji minister Wang Yi je dejal, da Japonska prestopa rdečo črto s svojimi izjavami o Tajvanu. Kriza med državama se širi na trgovinske in kulturne odnose.

Tajvansko zunanje ministrstvo je ostro obsodilo skupno izjavo kitajskega in kirgiškega zunanjega ministra, v kateri sta poudarila, da je Tajvan "neodstranljiv del Kitajske" in izkrivljala resolucijo Združenih narodov št. 2758. Ministrstvo je izrazilo obžalovanje, ker je Kirgizistan podlegel kitajskemu avtoritarizmu, in poudarilo, da to ne spreminja dejstva, da si Tajvan in Kitajska nista podrejena.

Član Politbiroja Centralnega komiteja Komunistične partije Kitajske in zunanji minister Wang Yi je prispel na uradni obisk v Kirgizistan. Med obiskom so predvideni srečanji z vodstvom države, pogovori z zunanjim ministrom Žeenbekom Kulubajevom in prvo zasedanje strateškega dialoga, namenjenega obravnavi aktualnih vprašanj sodelovanja. Po zaključku bodo podpisani številni dvostranski dokumenti.

Tajvansko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je med notranjo preiskavo politični oddelek ministrstva odkril primer podpolkovnika pri vojski, obtoženega vohunjenja za Kitajsko. Preiskovalni urad je že lani opozoril na poskuse kitajskega vpliva v tajvanski vojski. Ministrstvo je obsodilo dejanje kot izdajo.

Sirski zunanji minister Asaad al-Shaibani se je srečal s kitajskim kolegom Wang Yijem in obljubil poglobitev sodelovanja v boju proti terorizmu. Sirija si prizadeva okrepiti mednarodne vezi.

Kitajski zunanji minister Wang Yi je med 19. in 22. novembrom obiskal Kirgizistan, Uzbekistan in Tadžikistan, kjer se je udeležil strateškega dialoga z regionalnimi partnerji.

Ruski veleposlanik v Indiji, Denis Alipov, je izjavil, da bi se lahko vojna v Ukrajini končala že jutri, če bi bili Evropska unija in NATO pripravljeni na enakopraven dialog z Moskvo. To je izjavil med razpravo v New Delhiju o knjigi "Tisočletna vojna: Rusija in Zahod".

Analitiki ocenjujejo, da Trumpova nepredvidljivost pri trgovinskih sporih in izvoznih omejitvah destabilizira Peking, ki se že sooča z gospodarskimi težavami. Medtem so ZDA začele testiranje jedrskega orožja, pri čemer je bil dosežen dogovor s Kitajsko o znižanju carin in ponovnem nakupu ameriškega soje. Kitajski zunanji minister Wang Yi je opozoril na prihajajoči multipolarni svet in pozval k prekinitvi politizacije gospodarskih in trgovinskih vprašanj.

Iranski predsednik je v telefonskem pogovoru s francoskim predsednikom izjavil, da bi morale ZDA in Evropa dokazati svojo iskrenost, da bi pridobile zaupanje Irana. Poudaril je, da je Iran vedno pozdravljal dialog in interakcijo, vendar je sedaj na drugi strani, da spoštuje pravice Islamske republike Iran kot ukrep za izgradnjo zaupanja.

V Unionsfraktion je bilo z zanimanjem pričakovano pojasnilo zunanjega ministra glede vračanja v Sirijo. Po razpravi nihče ni imel več vprašanj.