APDEJT.si

Finska bo za financiranje obrambnih naložb uporabila milijardo evrov iz instrumenta EU za skupni dolg. Premier Petteri Orpo je izjavil, da bo to okrepilo finsko obrambno industrijo in s tem nacionalno varnost. Sredstva bodo namenjena posodobitvi in krepitvi obrambnih zmogljivosti države.

Moskvo so ponovno napadle ukrajinske sile z zraka. Župan Moskve, Sergej Sobjanin, je poročal o sestrelitvi tretjega brezpilotnega zrakoplova v zadnji uri.

Donald Trump je slovesno sprejel savdskega prestolonaslednika Mohammeda bin Salmana v Beli hiši. Med obiskom sta državi nadaljevali pogovore o prodaji ameriških letal F-35 in čipov za umetno inteligenco Savdski Arabiji.

Več nemških medijev analizira resolucijo ZN o Gazi in njen potencialni vpliv na mirovni načrt ameriškega predsednika Trumpa. Članki se sprašujejo, ali bo resolucija ZN lahko pospešila proces, glede na krhko prekinitev ognja, ki traja že več kot mesec dni.

Ministrstvo za finance ZDA poroča, da sankcije proti ruskima naftnima velikanoma Rosneft in Lukoil že zmanjšujejo prihodke Moskve. Pričakujejo, da se bo obseg prodaje ruske nafte dolgoročno še zmanjšal, medtem ko cena nafte Urals pada.

Voditelj ene izmed najrevnejših držav v Pacifiku meni, da bi lahko avstralske poslovne naložbe koristile obema državama v času velikih priložnosti. Hkrati Avstralija posveča pozornost obrambi v regiji.

Po napovedi prihodnjega nakupa 100 francoskih bojnih letal Rafale s strani Ukrajine je Kremelj obtožil Francijo, da "podžiga" vojno v Ukrajini.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je v Parizu sestal s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom in z njim podpisal pomemben sporazum o okrepitvi Ukrajine. Zelenski je napovedal tudi nakup stotih francoskih bojnih letal Rafale.

Kitajska je izdala opozorila svojim državljanom glede potovanj na Japonsko in študija v tej državi zaradi spora, ki je izbruhnil po izjavah japonske premierke Sanae Takaichi o Tajvanu. Japonska je v odziv na to poslala uradnika na Kitajsko z namenom umiritve napetosti. Tajvanska predsednica pa je izjavila, da Kitajska resno vpliva na mir in stabilnost v indo-pacifiški regiji.

Nemčija je napovedala, da bo omilila omejitve izvoza orožja v Izrael, ki so bile uvedene avgusta zaradi vojne v Gazi. Kot razlog navajajo stabilnejšo prekinitev ognja in nedavni diplomatski napredek v regiji. Ponovno so začeli preverjati izvoz orožja.

Program Future Combat Air System (FCAS), največji evropski program oboroževanja, se sooča s težavami zaradi nesoglasij med družbama Airbus in Dassault Aviation, poroča Financial Times. To ogroža prihodnjo zračno obrambo Francije in Nemčije.

Kitajska je zaradi izjav japonske premierke Sanae Takaichi o Tajvanu okrepila svarila svojim državljanom pred potovanji na Japonsko. Takaichijeva je nakazala, da bi lahko kitajski napad na Tajvan izzval japonski vojaški odgovor, kar je sprožilo proteste Kitajske. Japonska si prizadeva umiriti naraščajoči spor s Kitajsko, saj Takaichijeva podpira Tajvan in vidi Kitajsko kot naraščajočo grožnjo, zaradi česar je naročila pospešitev načrtov za povečanje vojaške porabe.

Po izjavi nemškega ministra za obrambo Borisa Pistoriusa, da bi lahko prišlo do vojaškega konflikta med Natom in Rusijo pred letom 2029, se je oglasila uradna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova. Zaharova je poudarila, da po Pistoriusovih besedah ni več dvoma o tem, kdo je agresor.

Poljski portal Mysl Polska je ponovil poziv k odgovornosti evropskih držav zaradi prikrivanja korupcije v Ukrajini. Poudarili so, da bi morale evropske države, ki so dolgo časa podpirale Ukrajino in prikrivale korupcijo, prevzeti odgovornost za svoja dejanja.

Predsednik Lee Jae Myung je odpotoval na vrh skupine G20 v Johannesburgu, s čimer je začel štiridnevno turnejo po Bližnjem vzhodu in Afriki. Južna Koreja si prizadeva razširiti svoje diplomatske vezi v globalnem jugu. Prva postaja njegovega potovanja so Združeni arabski emirati, kjer se bo v Abu Dabiju srečal s predsednikom Mohamedom bin Zajedom Al Nahjanom. Pogovarjala se bosta o sodelovanju v obrambni industriji in umetni inteligenci.

Donald Trump je izjavil, da bi lahko prišlo do pogovorov z Nicolásom Madurom, in nakazal, da si Venezuela želi dialoga, kljub naraščajoči ameriški vojaški prisotnosti v Karibskem morju.

Nekdanji ameriški državni sekretar Mike Pompeo se je pridružil svetovalnemu odboru ukrajinskega obrambnega podjetja Fire Point, ki si prizadeva za razvoj raket.

Francoski minister za zunanje zadeve, Jean-Noël Barrot, je izrazil dvom o tem, ali bo Ukrajina sposobna vrniti 140 milijard evrov vredno posojilo, ki ga Evropska unija načrtuje odobriti iz zamrznjenih ruskih sredstev. Barrot je poudaril, da je izplačilo sredstev Ukrajini povezano z določenimi pogoji.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je Južno Korejo obvestila o odpravi oprostitve stroškov razvoja za nekatere nakupe ameriškega orožja. Ta poteza bo povečala finančno breme za Južno Korejo, ki se je zavezala k nakupu več ameriškega orožja. ZDA so južnokorejsko vlado že avgusta obvestile, da bodo ukinile oprostitev "enkratnih" stroškov, povezanih z raziskavami, razvojem ali proizvodnjo določene obrambne opreme. Ameriški zakon o nadzoru izvoza orožja zahteva, da Pentagon povrne te stroške za določeno orožje.

Napetosti med Kitajsko in Japonsko so se zaostrile po izjavah japonske premierke o možnem vojaškem odzivu Japonske na kitajski napad na Tajvan. Kitajska je izrazila zaskrbljenost zaradi varnosti svojih državljanov na Japonskem in opozorila na naraščajoče nevarnosti. Kitajska obalna straža je bila aktivna tudi pred otoki Senkaku, kar je dodatno prispevalo k napetostim. Tajpej je poročal o incidentih z ladjami in letali.

Kitajske oblasti so ostro protestirale zaradi izjav japonske premierke Sanae Takaichi o Tajvanu. Kitajski veleposlanik na Japonskem Wu Jianghao se je sestal z japonskim podministrom za zunanje zadeve Takehirom Funakoshijem, da bi uradno izrazil protest. Več kitajskih ministrstev in vladnih agencij je obsodilo izjave japonske premierke.

Evropska unija bo v prihodnjem letu povečala sredstva za obrambo in varnost meja, čeprav se bo celotni proračun nekoliko zmanjšal. Pogajalci Evropskega parlamenta in držav članic so se dogovorili, da bo v proračunu za leto 2026 predvidenih približno 190 milijard evrov. Za migracije in upravljanje meja je predvidenih več kot pet milijard evrov, medtem ko se bodo izdatki za varnost in obrambo povečali za 200 milijonov evrov.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je nakazal možnost ponovne uvedbe jedrskih poskusov, ki jih ZDA niso izvajale že 33 let. Prav tako razmišlja o prodaji lovcev F-35 Savdski Arabiji. Trump je že prejšnji mesec odredil obnovitev jedrskih testiranj in izrazil željo, da bi Savdska Arabija kupila veliko teh letal.

Bela hiša trdi, da spletna tržnica Alibaba zagotavlja tehnološko podporo kitajski vojski pri "operacijah" proti ciljem v Združenih državah, poroča poročilo. Obtožbe poudarjajo naraščajoče napetosti med ZDA in Kitajsko glede tehnologije in nacionalne varnosti.

Predsednik ZDA Donald Trump je podpisal zakon, ki končuje najdaljšo zaustavitev vlade v zgodovini ZDA, ki je trajala 43 dni. Pred tem je predstavniški dom potrdil ukrep, ki ponovno omogoča pomoč pri hrani, izplačilo plač stotisočem zveznih uslužbencev in oživitev sistema zračnega prometa. Zakon je bil sprejet kljub nasprotovanju demokratskih poslancev, ki so nezadovoljni, ker ni bil dosežen dogovor o podaljšanju zveznih subvencij za zdravstveno zavarovanje.

Ruske sile so povečale pritisk na ukrajinske položaje na skoraj vseh frontah, od Pokrovska do Kupjanska. Ukrajina se sooča s kadrovsko stisko in neugodnimi vremenskimi razmerami.

Romunska vlada je potrdila nakup 298 pehotnih bojnih vozil Lynx od nemškega proizvajalca Rheinmetall, vključno s 46 specializiranimi različicami. Del proizvodnje bo potekal na romunskem ozemlju. Odločitev je bila sprejeta po srečanju med direktorjem Rheinmetalla Armin Pappergerjem in visokimi romunskimi uradniki, vključno z ministrom za gospodarstvo Radujem Miruțăjem in ministrom za obrambo Ionuțem Moșteanujem.

Kitajska je po izjavah japonske premierke o Tajvanu zaostrila odziv z napovedjo tridnevnih vojaških vaj z ostrostrelstvom v rumenem morju in povečanim pritiskom na Japonsko. Kljub kitajskim opozorilom je bilo na letališču Pudong v Šanghaju opaziti dolge vrste kitajskih potnikov, ki so se pripravljali na let v Osako. Kitajska je tudi aktivirala 26 vojaških letal za patruliranje v bližini Tajvana. Strokovnjaki pozivajo Tajvan k previdnosti in izogibanju vlogi problematičnega akterja v zaostrenih odnosih med Kitajsko in Japonsko.

Južnokorejski predsednik Lee Jae Myung je sporočil, da sta Seul in Washington dokončala dogovor o gradnji jedrskih podmornic. ZDA so odobrile gradnjo napadalnih podmornic na jedrski pogon, kar je južnokorejski predsednik razkril ob predstavitvi partnerstev na področju varnosti in trgovine. Kitajska se je na dogovor odzvala z ostrimi kritikami.

Ruska vojska je izvedla obsežen povračilni napad z raketami Kinžal in droni na objekte ukrajinskega vojaško-industrijskega kompleksa in energetike kot odgovor na teroristične napade Kijeva na civilne objekte v Rusiji. V zadnjem tednu so ruske sile izvedle en množičen in pet skupinskih napadov na obrate, ki jih ukrajinska vojska uporablja v svoje namene.

V obsežnem ruskem napadu z droni in raketami na Kijev je umrlo štiri ljudi, 27 pa je bilo ranjenih. Napad je povzročil požare in poškodoval stanovanjske zgradbe v več okrožjih prestolnice.

Združene države Amerike so uradno podprle načrt Južne Koreje o izgradnji jedrskih podmornic in izrazile podporo prizadevanjem Seula za pridobitev pravic do bogatenja urana in predelave izrabljenega jedrskega goriva. Državi sta tudi sklenili dogovore o trgovini in varnosti, ki vključujejo sodelovanje na področjih ladjedelništva, umetne inteligence in jedrske industrije.

Ukrajinske sile so v noči na 13. november napadle jedrsko elektrarno Novovoronež z osmimi droni. Napad so preprečili, vendar so ostanki poškodovali razdelilno napravo, zaradi česar je bilo treba izklopiti več blokov. Kljub temu so posledice hitro odpravili in elektrarna je ponovno začela delovati s polno zmogljivostjo, energetska infrastruktura države pa skoraj ni bila prizadeta, je dejal vodja Rosatoma Aleksej Lihačov.

Kljub koncu najdaljše zaustavitve vlade v ameriški zgodovini, nekateri zakonodajalci že napovedujejo možnost nove zaustavitve januarja. Demokrati so nezadovoljni, ker dvostranski dogovor v senatu ni rešil vseh težav.

Nemški kancler Fridrich Merz je v telefonskem pogovoru pozval ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, naj zagotovi, da mladi Ukrajinci ne prihajajo množično v Nemčijo kot begunci, ker jih Ukrajina potrebuje.

ZDA so odobrile prodajo rezervnih delov za bojna letala Tajvanu v vrednosti 330 milijonov dolarjev. To je prva tovrstna transakcija, odkar je Donald Trump prevzel položaj predsednika.

Nemška črno-rdeča koalicija je sprejela spremembe pri socialni pomoči (Bürgergeld), ki vplivajo na Ukrajince, ki prihajajo v državo. Nekateri deli načrta pa so ocenjeni kot kontraproduktivni.

Diplomatski spor med Kitajsko in Japonsko se je zaostril zaradi izjav japonske premierke Sanae Takaichi o obrambi Tajvana. Kitajsko zunanje ministrstvo je zahtevalo umik njenih izjav in opozorilo na posledice. Japonska vlada je podelila odlikovanje Hsieh Chang-tingu, nekdanjemu vodji "Taipei Economic and Cultural Representative Office", kar je dodatno razjezilo Kitajsko.

Ruske sile zračne obrambe so nad Črnim morjem v bližini Sevastopola uničile štiri brezpilotna letala. Po besedah guvernerja Mihaila Razvožajeva mestni objekti niso bili poškodovani.

Zunanji ministri držav skupine G7 so v skupni izjavi ponovno poudarili pomembnost miru v Tajvanski ožini in podprli smiselno udeležbo Tajvana v mednarodnih organizacijah. Tajvanski zunanji minister Lin Džja-long je dejal, da to že četrtič letos G7 potrjuje svojo zavezanost stabilnosti v regiji.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je izjavil, da imajo Združene države Amerike vso pravico do vojaškega delovanja na "svoji hemisferi" in da Evropa ni tista, ki bi določala zakonitost operacij proti čolnom na Karibih, ki naj bi bili polni mamil. Rubio je tudi dejal, da se na srečanju G7 ni razpravljalo o napadih na plovila na Karibih.

Minister za zunanje zadeve Rusije, Sergej Lavrov, je dejal, da je do odpovedi načrtovanega srečanja med predsednikom Rusije, Vladimirjem Putinom, in predsednikom ZDA, Donaldom Trumpom, v Budimpešti prišlo zaradi "prikritih poročil", ki jih je prejel Trump. Marco Rubio je izjavil, da lahko pride do srečanja med Trumpom in Putinom, če bo to pomagalo rešiti konflikt v Ukrajini.

Visoka vladna uradnica je izjavila, da trg prepoznava signale, ki jih Ottawa pošilja glede obnove vojske. Stefanie Beck, namestnica ministra za nacionalno obrambo, je dejala, da je "nikoli ni obiskalo toliko bank" in pokojninskih načrtov. Beckova je komentarje podala na industrijskem srečanju v Ottawi.

Rusko zunanje ministrstvo je sporočilo, da je Rusija izpolnila vse potrebne korake za nadaljevanje pogajanj z Ukrajino, medtem ko je Kijev oviral proces. Rusija je komentirala tudi prekinitev pogajanj s strani Ukrajine.

Ameriško ministrstvo za finance je uvedlo sankcije proti 32 posameznikom in subjektom v Iranu, ki so povezani z iranskim raketnim in brezpilotnim programom. Ukrep je bil sprejet v okviru politike največjega pritiska proti Islamski republiki Iran.

Pomočnik ruskega predsednika Jurij Ušakov je izjavil, da Vladimir Putin ni prejel sporočil od Donalda Trumpa preko Kasima-Žomarta Tokajeva, ki je bil prejšnji teden v ZDA. Prav tako je dejal, da nobena stran ni zavrnila dogovorov, doseženih med Putinom in Trumpom v Anchorageu, ki ostajajo glavna tema stikov med Rusijo in ZDA.

Državni sekretar ZDA, Marco Rubio, je izjavil, da so ZDA skoraj izčrpale možnosti za uvedbo novih sankcij proti Rusiji. Dodal je, da se bo Washington osredotočil na poostren nadzor nad izvajanjem obstoječih omejitev in pozval Evropo k aktivnejšemu delovanju.

Madžarski premier Viktor Orban je izjavil, da Madžarska ne bo več finančno podpirala Kijeva zaradi korupcijskega škandala v Ukrajini. Na to se je ostro odzval predstavnik ukrajinskega zunanjega ministrstva Georgij Tihi, ki je Orbana kritiziral na družbenem omrežju X.

Izraelsko obrambno ministrstvo zahteva dodaten proračun za soočanje z domnevno »grožnjo Irana«, medtem ko je finančno ministrstvo ustavilo financiranje pogodb o oborožitvi zaradi pomislekov o nepotrebnih izdatkih.

Kitajska je razpisala mednarodno tiralico za tajvanskima vplivnežema 八炯 in 閩南狼 zaradi obtožb o "spodbujanju separatizma", ponudila pa je tudi denarno nagrado za informacije. Svet za celinsko Kitajsko (陸委會) je potezo obsodil kot poskus destabilizacije. Poslanec KMT 徐欣瑩 je predlagal, da bi moral vodja Sveta za celinsko Kitajsko, 邱垂正, skupaj s poslancem 沈伯洋 obiskati Kitajsko in razjasniti "nesporazume". Ustanovitelj UMC 曹興誠 je predlagal, da bi moral 沈伯洋 kandidirati za župana Taipeja, medtem ko je 吳怡農 izrazil željo po kandidaturi. Predsednik parlamenta 韓國瑜 je bil kritičen do poziva predsednika 賴清德 za podporo 沈伯洋u.