Romunska policija je v sodelovanju z nemškimi oblastmi v Karlsruheju prijela Ilieja Liviuja Sălăgeana, pomagača Emila Gânja, osumljenca za umor v Mureșu. Sălăgean je bil mednarodno iskan od leta 2023. Gânja, ki je osumljen umora, storjenega pred 14 leti, še vedno iščejo kljub ponujeni nagradi.

Ameriško tožilstvo je sporočilo, da ne bo zahtevalo smrtne kazni za Ismaela 'El Maya' Zambado, enega od ustanoviteljev kartela Sinaloa, ki je obtožen trgovine z mamili. Podobno odločitev so sprejeli tudi za Rafaela Caro Quintera in Vicenteja Carrilla Fuentesa. Hkrati pa se Joaquín 'El Chapo' Guzmán Loera pritožuje, da mu niso dovolili komunicirati z novim odvetnikom, Israelom Joséjem Encinozo, in zahteva ukrepe.

Po incidentu v CDC so razkrili, da je bil strelec Patrick Joseph White proti cepivu proti Covid-19. Uradniki CDC so analizirali varnostne ukrepe in zagotovili obveščanje oblasti o morebitnih novih grožnjah. Trumpa so obtožili 'očitnega laganja' glede 'prelivanje krvi in nereda' v Washingtonu, ko je tja poslal Nacionalno gardo.

Dva avstralska moška sta bila obtožena tihotapljenja orožja nasilni paravojaški skupini v Indoneziji, ki je odgovorna za ugrabitev novozelandskega pilota. Policija domneva, da sta obtožena razpravljala o nabavi avstralskega vojaškega orožja za omenjeno skupino. Moška sta bila aretirana v okviru preiskave trgovine z orožjem.

Novosadska policija je v sodelovanju z beograjsko policijo aretirala državljana Bosne in Hercegovine S. R. (starosti med 38 in 48 let, odvisno od vira) zaradi suma, da je iz avtobusa na avtobusni postaji v Novem Sadu ukradel 10.000 evrov. Denar naj bi bil namenjen družinam v tujini. Osumljenec je osumljen tudi za dodatnih 12 kaznivih dejanj kraje in velike tatvine.

Namestnik ameriškega državnega sekretarja Christopher Landau se je udeležil pogreba kolumbijskega senatorja Miguela Uribeja Turbaya, ki je umrl po napadu junija. Landauov obisk sovpada s prihodom dveh delegacij ameriškega senata, ki bodo v Kolumbiji izvajale uradni program. Senator Uribe je bil po junijskem napadu v Bogoti prepeljan v kongres, kjer so se od njega poslovili politiki in družina. Preiskava atentata na senatorja Uribeja Turbaya še poteka.

Ameriško ministrstvo za zunanje zadeve je povečalo nagrado na pet milijonov dolarjev za informacije, ki bi privedle do aretacije Jimmyja Cheriziera, znanega kot "Barbecue", voditelja oboroženih tolp na Haitiju. ZDA si prizadevajo za njegovo prijetje zaradi nasilja in nestabilnosti, ki ju povzročajo tolpe v državi.

Charlie Kirk, ustanovitelj desničarske mladinske skupine v ZDA in zaveznik Donalda Trumpa, je bil smrtno ustreljen med predavanjem na univerzi v Utahu. Smrt mladega konservativnega komentatorja je sprožila odzive, med drugim se je oglasil tudi Nuno Markl, ki je izrazil zaskrbljenost.

Ameriški predsednik Donald Trump naj bi tajno ukazal Pentagonu, da začne uporabljati vojaško silo proti latinskoameriškim narkokartelom, ki jih je njegova administracija pred tem označila za teroristične organizacije. Trump naj bi že usmeril Pentagon v pripravo operativnih načrtov, ki ciljajo na te skupine. Časnik Wall Street Journal poroča, da se Trump pripravlja uporabiti ameriško vojsko proti močnim latinskoameriškim kartelom, potem ko jih je v začetku leta označil za teroristične organizacije.

V Sydneyju v Avstraliji je prišlo do varnostnega incidenta, ko je moški z avtomobilom trčil v vrata ruskega konzulata. Moškega so aretirali, pri čemer je bil poškodovan policist. Incident je povzročil precejšnjo motnjo, preiskava pa poteka.

Francoski minister za zunanje zadeve Jean-Noël Barrot je izrazil močno željo Francije, da bi Alžirija sprejela Boualema Bensaïda, obsojenega za teroristične napade leta 1995. Bensaïd naj bi bil pogojno izpuščen iz zapora 1. avgusta, vendar je njegova izpustitev odvisna od tega, ali ga bo Alžirija sprejela nazaj.

Predsednica Mehike, Claudia Sheinbaum, je zanikala možnost delovanja ameriških vojakov na mehiških tleh, potem ko so se pojavila poročila, da je ameriški predsednik Donald Trump odobril Pentagonu pripravo na to. Podobno sta se proti Trumpovi ideji o vojaškem posredovanju proti drogam v Latinski Ameriki izrekli tudi Kolumbija in Čile.

Mehika je v skladu z novim dogovorom z administracijo Trump izročila Združenim državam Amerike 26 visokih članov narkokartelov. Med izročenimi so ključne figure kartelov CJNG in Sinaloa. Ameriške oblasti s tem krepijo pritisk na kriminalne mreže, ki tihotapijo droge čez mejo. ZDA so obljubile, da jih ne bodo usmrtile.

ZDA so od Mehike prejele 26 zapornikov, med katerimi so ključni člani kartelov Jalisco Nueva Generación (CJNG) in Sinaloa. Ameriška ambasada v Mehiki je potrdila, da so med izročenimi tudi vodje tihotapljenja migrantov. Izročitev teh posameznikov ZDA predstavlja pomemben korak v boju proti organiziranemu kriminalu in trgovini z drogami.

Nizozemska ladja Zr.Ms. Friesland je v Karibskem morju zasegla dve veliki pošiljki droge. V akcijah, ki so potekale 11. julija in 2. avgusta, so zasegli skupno 5.800 kilogramov marihuane. Pri operaciji so sodelovali tudi ameriška obalna straža in letala obalne straže.

Po spletu so zaokrožile govorice o zdravju nekdanjega predsednika ZDA Donalda Trumpa, ki so se pojavile ob objavi fotografije z igrišča za golf, za katero nekateri trdijo, da je bila posneta že prej. Poleg tega je sprožil ugibanja tudi videoposnetek, na katerem je videti, kako nekdo vrže temno vrečko iz okna Bele hiše. Na drugi strani pa je voditelj desničarske spletne strani InfoWars, Owen Shroyer, zapustil oddajo zaradi nestrinjanja z Alexom Jonesom, ki naj bi bil "preveč proti Trumpu".

Predsednik Trump je namignil na morebitno ukrepanje proti kartelom v Venezueli. Na vprašanje, ali razmišlja o napadu na karte v Venezueli, je Trump odgovoril z besedami: »Boste videli.« Njegov odgovor kaže na njegovo odločenost, da ohrani to možnost odprto, medtem ko v Washingtonu razpravljajo o načrtih za selektivne napade na venezuelskem ozemlju. Trumpov odgovor se pojavlja v času napetosti z Venezuelo.

Predsednik Nicolás Maduro je zavrnil pripoved iz Washingtona o domnevnem "Kartelu sonc", češ da je cilj omadeževati ugled Venezuele in preusmeriti pozornost. Poleg tega je ponovno odredil začetek božičnih praznikov v Venezueli, da bi spodbudil gospodarstvo, s čimer je ponovil poteze iz prejšnjih let.

Ameriški vojaški napad na venezuelsko plovilo, ki naj bi prevažalo mamila, je zahteval 11 življenj in sprožil polemike. Kritiki Trumpove administracije dejanje označujejo kot vojni zločin. Podpredsednik ZDA, J.D. Vance, je izjavil, da mu je "vseeno", če nekdo meni, da je bil smrtonosni napad vojni zločin, in branil uporabo vojaške sile v tem primeru.

V Nepalu so izbruhnili nasilni protesti, ki jih je vodila generacija Z. Protestniki so podtaknili požar v parlamentu v Katmanduju in v rezidenci bivšega premierja K.P. Sharma Olijevega, ki je po dogodkih odstopil. V protestih je bilo ubitih 19 ljudi, več sto pa je bilo ranjenih.

Po dveh dneh smrtonosnih protikorupcijskih protestov so vojaki varovali nepalski parlament in patruljirali po opustelih ulicah Katmanduja, kjer je bila uvedena policijska ura. V protestih je umrlo 25 ljudi, 633 pa je bilo ranjenih. Protestniki želijo nekdanjega vrhovnega sodnika za začasnega voditelja. Vojska je sporočila, da se ustrezne skupine usklajujejo za reševanje razmer.

Črna gora se sooča s težavami pri zapiranju poglavij v procesu pridruževanja Evropski uniji, pri čemer vlada ostaja optimistična glede doseganja ciljev. Hkrati se na politični sceni pojavljajo obtožbe o diskriminaciji na podlagi spola, medtem ko Nezavisni sindikat policije zahteva izboljšanje delovnih pogojev in opreme, grozi pa tudi z blokado meja. V Mojkovcu je prišlo do kraje službenega vozila, kar dodatno prispeva k občutku negotovosti. Medtem je v Srbiji zavržena prijava proti moškemu, ki je domnevno grozil tožilcu.

Po smrti konservativnega vplivneža Charlieja Kirka so se na spletu pojavile teorije zarote, ki za njegovo smrt krivijo Izrael. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je te trditve označil za 'nore'. Hkrati pa judovska spletna stran jns.org izpostavlja Kirkovo smrt kot priložnost za razmislek o protestnem gibanju v Izraelu in pravnem sistemu.

Brazilski predsednik Lula da Silva je zavrnil pogovor s Trumpom o 50-odstotnih carinah, ki jih je uvedla ZDA, in se namesto tega odločil, da bo kontaktiral premierja Indije Narendra Modija in kitajskega predsednika Xi Jinpinga ter izkoristil vse razpoložljive vire, vključno s Svetovno trgovinsko organizacijo (WTO), za obrambo brazilskih interesov. Lula je kritiziral carine kot neupravičene in poudaril, da so politične narave, povezane s sojenjem Bolsonaru. Namesto pogajanj o carinah se želi s Trumpom pogovarjati o podnebnih spremembah.

V Eppingu v Veliki Britaniji je moški, Hadush Gerberslasie Kebatu, obtožen spolnega napada in nadlegovanja dveh 14-letnic in druge ženske. Medtem je škotska policija aretirala dekle zaradi posedovanja orožja po tem, ko je bil objavljen videoposnetek, na katerem maha s sekiro in nožem. V švicarskem mestu Lausanne so izbruhnili nasilni protesti po smrti najstniškega migranta v prometni nesreči med begom pred policijo.

Izraelska vojska je nadaljevala z bombardiranjem Gaze, medtem ko je Hamas obsodil ameriške načrte za preoblikovanje območja v riviero. Flotilja Global Sumud, namenjena Gazi, se je zaradi slabega vremena vrnila v Barcelono in prestavila nadaljevanje poti.

Dve mladi Francozinji sta bili aretirani na letališču v Istanbulu, ko sta se vračali s potovanja na Tajsko, ki jima ga je ponudil prijatelj. Po njunih navedbah jima je neznanec vsilil dve zaprti kovčki, ki sta vsebovala drogo. Če bosta spoznani za krivi, jima grozi do 16 let zaporne kazni.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je v Ekvadorju razpravljal o okrepitvi varnostnega sodelovanja, medtem ko ZDA podpirajo stroge ukrepe proti kriminalnim skupinam v regiji. Hkrati so ZDA obtožile Venezuelo in Juana Guaida.

Iz zasebne pisarne Borisa Johnsona so pricurljali podatki, ki razkrivajo, da naj bi nekdanji britanski premier izkoriščal svoj vpliv in kontakte, pridobljene med mandatom, za osebno finančno korist. Mediji poročajo o lobiranju pri savdskem princu in tajnih srečanjih z milijarderji, kar bi lahko kršilo etične in lobistične predpise.

Vlada Venezuele je napovedala, da bo na mejo s Kolumbijo napotila 15.000 pripadnikov varnostnih sil za boj proti narkotrafiku. Minister za notranje zadeve Venezuele, Diosdado Cabello, je poudaril, da bodo okrepili varnost na območju in se borili proti trgovini z drogami. Napotitev vojakov prihaja v času napetosti z Združenimi državami, ki so Venezuelo obtožile pomanjkljivega sodelovanja v boju proti trgovini z drogami.

Združene države Amerike so napotile deset lovskih letal F-35 v letalsko bazo v Portoriku. Namen napotitve je boj proti trgovini z drogami v Karibskem morju in odziv na naraščajoče napetosti z Venezuelo, povezane s preletom venezuelskih letal v bližini ameriških operacij.

Obramba Jairja Bolsonara je izrazila presenečenje nad obtožbami oviranja pravosodja, ki so bile vložene proti njemu in njegovemu sinu Eduardu Bolsonaru, ter zanikala, da bi Bolsonaro zaprosil za azil. Vrhovno sodišče je Bolsonaru dalo 48 ur časa, da pojasni načrt pobega v Argentino in prošnjo za azil, najdeno v njegovem telefonu. Guverner Sao Paula, Tarcísio de Freitas, je izrazil zaskrbljenost zaradi preiskav ljudi, ki so kritični.

V Kišinjevu so obsodili dva moška zaradi trgovine z vplivom, ker sta ruskim državljanom obljubljala romunske potne liste v zameno za denar. Moška sta trdila, da imata vpliv na uradnike romunskega konzulata v Odesi in Nacionalnega organa za državljanstvo v Bukarešti. Za pridobitev državljanstva sta zahtevala in prejela 15.000 evrov za odrasle in 7.000 evrov za otroke. Moška sta bila obsojena v odsotnosti in sta trenutno v begu.

Pentagon je dejanje označil za provokacijo in poskus oviranja protidrogističnih operacij. ZDA so opozorile vlado Nicolása Madura. Donald Trump pa je ukazal napotitev desetih naprednih lovcev F-35 v regijo.

V Srbiji sta sredi avgusta izginila britanski in kitajski državljan, ki ju ZDA sumijo, da sta nameravala na Kitajsko prenesti ameriško vojaško tehnologijo. Osumljenca sta pred tem v Srbiji aretirali, nato pa sta snela elektronske zapestnice, ki sta jih nosila, in izginila, poroča agencija AFP, ki se sklicuje na srbske tožilce.

Ameriški State Department je potrdil smrt palestinsko-ameriškega državljana, ki je bil ubit v požigu, ki so ga izvedli izraelski naseljenci v vasi Silvad na okupiranem Zahodnem bregu. Po poročanju palestinskih oblasti in prič, so izraelski naseljenci podtaknili požare v hišah in avtomobilih.

Na mejnem prehodu Morina so aretirali 55-letnega srbskega državljana, ki ga je iskala Nemčija. Po navedbah albanske policije je bil G.S. na podlagi mednarodne tiralice, ki jo je izdalo sodišče v Mainzu, iskan zaradi davčne utaje in pridobivanja protipravne premoženjske koristi. Zoper njega je bil odrejen pripor.

V Nepalu so protesti zaradi korupcije in politične nestabilnosti dosegli vrhunec, ko so protestniki slekli finančnega ministra in ga pregnali v reko. Indija je svojim državljanom svetovala, naj preložijo potovanja v Nepal, dokler se razmere ne umirijo. Protesti so izbruhnili po smrti 19 ljudi in odstopu premierja K. P. Sharma Olija. Medtem so v Indoneziji protesti proti policijski brutalnosti in ekonomski neenakosti povzročili zamenjavo finančne ministrice Sri Mulyani v preoblikovanju kabineta.

Izraelsko veleposlaništvo v Haagu je bilo tarča vandalizma, ko so trije posamezniki polili vhod z rdečo barvo in razbili vrata. Nizozemska policija je hitro posredovala in aretirala vse tri osumljence. Incident se je zgodil po nizu drugih protizraelskih dejanj v Evropi, vključno z vandalizmom v pisarnah El Al v Parizu in napadi skupine Palestine Action v Združenem kraljestvu.

Predsednik ZDA Donald Trump je sprožil polemike s svojimi grožnjami o napotitvi Nacionalne garde v Chicago. Medtem ko nekateri pozivajo k takojšnji napotitvi, da bi zajezili kriminal, se drugi, vključno z guvernerjem Illinoisa JB Pritzkerjem in drugimi demokratskimi guvernerji, upirajo vmešavanju zvezne vlade in opozarjajo Trumpa, naj se izogiba mestom, ki jih vodijo. Trump je podpisal izvršni ukaz o odpravi gotovinskih varščin na nacionalni ravni in ustanovitvi enot Nacionalne garde za hitro posredovanje, kar je sprožilo razprave o njegovi pristojnosti in političnih motivih, saj naj bi ciljal na države in mesta, ki jih vodijo demokrati.

Venezuela je izpustila skupino političnih zapornikov, medtem ko administracija predsednika Trumpa stopnjuje pritisk na socialistični režim Nicolása Madura. Trump je podvojil nagrado za Madurovo aretacijo na 50 milijonov dolarjev zaradi obtožb o trgovini z drogami in ga obtožil vodenja kartela Sonc. ZDA so tudi napotile vojaške ladje in enote ob venezuelski obali, Maduro pa je odgovoril z mobilizacijo milic.

Po smrti Miguela Uribeja Turbaya so politiki Latinske Amerike izrazili obžalovanje in poudarili, da politično nasilje ne bi smelo prekinjati življenj. Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je obsodil umor in pozval k mednarodni preiskavi.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je ponovno, že drugič zapored, odredil začetek božičnega praznovanja 1. oktobra, z namenom spodbujanja gospodarstva. Poleg tega je Maduro kritiziral vojaške aktivnosti Združenih držav Amerike v Karibih, ki jih je označil za 'brez precedensa' in kot grožnjo Venezueli, ter izrazil zaskrbljenost glede ameriških načrtov v zvezi z venezuelskimi naravnimi viri.

V Nepalu so zaradi nasilnih protestov in političnih nemirov odpovedali številne lete na letališču v Katmanduju. Letalske družbe, kot sta IndiGo in Air India, so prekinile svoje lete, indijska vlada pa je svojim državljanom svetovala, naj preložijo potovanja v Nepal. Razmere v glavnem mestu so napete, kar dodatno otežuje potovanja.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je v Ekvadorju razpravljal o okrepitvi varnostnega sodelovanja, medtem ko ZDA podpirajo stroge ukrepe proti kriminalnim skupinam v regiji. Hkrati pa se spominjajo neuspešnega poskusa ZDA, da bi Juana Guaidója postavile za predsednika Venezuele leta 2019, kar poudarja zapletenost ameriške zunanje politike v Latinski Ameriki.

Ruska ambasada v Argentini je ostro zavrnila obtožbe ministrice za varnost Patricie Bullrich, ki je trdila, da so ruski in venezuelski agenti vpleteni v operacijo z "vmešavanjem". Ambasada je te trditve označila za "iracionalne" in zanikala povezavo z nedavno objavljenimi posnetki, s čimer se je odzvala na zaskrbljenost argentinske vlade glede domnevnega ruskega vohunjenja.

Na mejnem prehodu Božaj so pri vstopu v Črno goro kontrolirali albanskega državljana G.S. (52), ki je vozil Land Rover z italijanskimi registrskimi oznakami. V Selinah pa so policisti ustavili 47-letnega prometnega recidivista, ki je vozil avto brez prometnega dovoljenja, kljub temu, da mu je bila vozniška dovoljenja ukinjena.

V Franciji je potekal dan protivladnih protestov pod imenom "Blokiraj vse", ki so zajeli več mest, vključno s Parizom, Lyonom in Marseillom. Protestniki so blokirali prometnice, zažigali barikade in se spopadli s policijo zaradi varčevalnih ukrepov in političnih nemirov. Policija je aretirala več sto ljudi. V Londonu pa je več tisoč ljudi protestiralo proti prisotnosti izraelskih podjetij na sejmu orožja DSEI, pri čemer je prišlo do spopadov s policijo in poškodb protestnikov.

V Indiji je Khot protestiral na policijski postaji po spopadu z Gaurakshaks, medtem ko je bil v Edinburghu 68-letni moški obtožen terorističnega dejanja zaradi protesta pred policijsko postajo. V St. Helensu na Irskem pa so aretirali dve osebi po protestu pred hotelom, v katerem so nastanjeni prosilci za azil. Protest je bil označen kot 'večinoma miren'.

Parada ponosa v Ottawi je bila odpovedana, ker so propalestinski aktivisti blokirali pot in zahtevali podporo bojkotu Izraela. Organizatorji protestov v Avstraliji so premierju poslali jasno sporočilo in ga opozorili, da ga opazujejo.