Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump se je soočil s protesti v Washingtonu, kjer so ga primerjali s Hitlerjem. Ponovno je sprožil razpravo o varnosti cepiv, medtem ko se v Oregonu razmišlja o napotitvi Nacionalne garde zaradi protestov. Eric Swalwell je Trumpa obtožil normalizacije nasilja. V Braziliji pa se Jairu Bolsonaru obeta sojenje zaradi domnevnega poskusa državnega udara po porazu na volitvah 2022.
Španski igralec Javier Bardem je izraelsko vojsko (IDF) primerjal z nacisti zaradi njenega ravnanja v Gazi. Objavil je tudi videoposnetek, ki naj bi prikazoval izraelskega ostrostrelca, kar je povzročilo precejšnje razburjenje.
Na demonstracijah pred letalsko bazo RAF High Wycombe so pro-palestinski protestniki vzklikali "Sram te bodi RAF" in pozivali k embargu na prodajo orožja Izraelu. Protest je organizirala Palestine Solidarity Campaign.
Izraelski premier Benjamin Netanyahu je izjavil, da je pripravljen žrtvovati mednarodni ugled Izraela za dosego "zmage" v Gazi, medtem ko je napovedal širitev vojaških operacij v mestu Gaza. Hkrati se v Izraelu stopnjujejo protesti proti njegovi vladi, kjer več kot 15.000 ljudi zahteva prekinitev ognja in dogovor o izpustitvi talcev.
Španija je napovedala devet ukrepov proti Izraelu, vključno s popolnim embargom na orožje in prepovedjo vstopa izraelskim uradnikom v državo. Premier Pedro Sanchez je Izrael obtožil genocida. Medtem pa islandska zunanja ministrica Þorgerður Katrín Gunnarsdóttir pravi, da Islandija ne razmišlja o prepovedi prevoza vojaške opreme v Izrael skozi svoj zračni prostor, kot je to storila Španija.
Izraelsko vrhovno sodišče je odločilo, da izraelska država ne zagotavlja ustrezne prehrane palestinskim zapornikom in mora sprejeti ukrepe za izboljšanje njihove prehrane. Medtem je Španija napovedala embargo na prodajo orožja Izraelu in prepovedala ladjam, ki prevažajo gorivo za izraelske vojake, da bi prišle v španska pristanišča. V izraelskih napadih na Gazo je bilo ubitih najmanj 21 ljudi, uničenih pa je bilo več kot 50 zgradb.
V vzhodnem Jeruzalemu je v ponedeljek, 8. septembra 2025, prišlo do smrtonosnega napada na izraelski avtobus, v katerem je bilo ubitih šest ljudi, več pa ranjenih. Odgovornost za napad naj bi prevzeli Palestinci iz Zahodnega brega. Hamas je napad pozdravil, vendar ni prevzel odgovornosti. Napad se obravnava kot eden najhujših v mestu od začetka vojne v Gazi leta 2023, kar zaostruje napetosti v regiji.
V Lyonu je mlad palestinski begunec grozil s samomorom s skokom s strehe parkirne hiše, da bi prisilil francoske oblasti k ponovnemu združevanju z njegovo družino, ki živi v Gazi. Moški je bil rešen. Francija je sicer začasno ustavila sprejemanje ljudi iz Gaze po nedavnem incidentu.
Osumljenec za umor nekdanjega predsednika ukrajinskega parlamenta Andrija Parubija je priznal zločin, vendar zanika kakršnokoli povezavo z Rusijo. Trdi, da je šlo za osebno maščevanje zaradi smrti njegovega sina na fronti.
Izrael je potrdil vojaški napad na visoke predstavnike Hamasa v Dohi, Katar, kjer naj bi uničili sedež organizacije. Hamas je priznal, da je bilo v napadu ubitih pet članov, vendar nihče iz pogajalske delegacije. Palestinski predsednik Mahmoud Abbas je obsodil izraelsko agresijo na Katar.
Izrael je zagrozil z okrepljenimi zračnimi napadi na Gazo, pri čemer je obrambni minister Izrael Katz napovedal 'močan orkan', ki bo udaril po Gazi. Medtem so hutijevski uporniki iz Jemna izvedli napad z dronom na izraelsko letališče Ramon, ki je povzročil škodo in za kratek čas ustavil zračni promet. V Jeruzalemu je prišlo do streljanja, v katerem je bilo ranjenih najmanj 15 ljudi. Španija je napovedala ukrepe za zaustavitev genocida v Gazi, vključno z embargom na orožje za Izrael. Združeni narodi opozarjajo, da je časa za preprečitev lakote v Gazi malo.
Turčija je zanikala vpletenost v domnevno zaroto za umor izraelskega ministra Bena Gvira. Izrael je bombardiral stolpnico v Gazi, ki jo je Hamas uporabljal kot operativno infrastrukturo, vključno s podzemnimi strukturami. Izraelska vojska je objavila posnetek zračnega napada, v katerem je bil ubit tiskovni predstavnik Hamasa, Abu Obaida, in fotografijo z Mohammedom Deifom.
Izraelska vojska je izvedla zračni napad na vodstvo Hamasa v Dohi, glavnem mestu Katarja. Izrael je prevzel polno odgovornost za napad, ki ga Katar obsoja kot kršitev mednarodnega prava in sporoča, da takšnih dejanj ne bo toleriral.
Hamas je ponudil celovito prekinitev ognja v Gazi v zameno za izpustitev vseh izraelskih ujetnikov in predajo oblasti tehnokratom, vendar Izrael vztraja pri svojih pogojih. Izraelski minister je opozoril, da bo Izrael uničil Gazo, če Hamas ne bo sprejel težke odločitve. Družine talcev so pozvale izraelsko vlado, naj sprejme dogovor s Hamasom. Varnostni šefi so Netanjahuja pozvali k prekinitvi ognja namesto napada na mesto Gaza, ker bi to lahko Izrael prisililo v vojaško vladavino v Gazi. ZDA so uvedle sankcije palestinskim nevladnim organizacijam, ki so to potezo označile za 'gnusno dejanje' med genocidom v Gazi. Avstralska judovska skupnost je poudarila, da Izrael ne izvaja genocida, ampak si prizadeva razbiti vojaške in vladne zmogljivosti Hamasa.
Izrael je okrepil ofenzivo na Gazo in porušil visoko stavbo v Gazi po opozorilu, da bo ciljal na visoke stavbe, ki jih uporablja Hamas. Obrambni minister je napovedal, da so 'odprli vrata pekla'. Hamas je objavil posnetek talca Alona Ohela, ki je bil ugrabljen pred skoraj dvema letoma.
V oboroženem napadu na avtobusni postaji v Jeruzalemu je bilo ubitih najmanj pet ljudi, več kot deset pa je bilo ranjenih. Dva napadalca sta odprla ogenj na prometnem križišču v okrožju Ramot. Policija je napadalca označila za terorista in ju ubila.
Na avtobusni postaji v vzhodnem Jeruzalemu, v četrti Ramot, se je zgodil napad s strelnim orožjem, v katerem je umrlo pet ljudi, deset pa je bilo ranjenih. Po navedbah Hamasa naj bi bili storilci Palestinci, izraelske varnostne sile pa so ju ubile.
Po navedbah Združenih narodov je območje Shenzhen-Hongkong-Guangzhou prehitelo Tokio-Yokohamo in postalo vodilno inovacijsko središče na svetu. Svetovna organizacija za intelektualno lastnino (WIPO) pri ZN je objavila, da je to območje prevzelo vodilno mesto.
Poročila o napadu z dronom na ladje v floti Gaza v Tuniziji so si nasprotujoča. Medtem ko World Beyond War poroča, da so bile ladje napadene z eksplozivi, ki so jih dostavili droni, azvision.az poroča, da je Tunizija zanikala trditve, da je bila flota Gaza Grete Thunberg tarča napada z dronom. CNN Indonesia poroča, da je bila ena od glavnih ladij Global Sumud Fleet (GSF) napadena z dronom v tunizijskih vodah.
Izraelska vojska je porušila še eno veliko stanovanjsko zgradbo v mestu Gaza in trdila, da je stavbo uporabljal Hamas. Izraelske obrambne sile so prebivalcem mesta Gaza preko Telegrama ukazale evakuacijo proti jugu in označile Khan Yunis za "humanitarno območje".
Španija je prepovedala vstop v državo izraelskima ministroma Itamarju Ben-Gvirju in Bezalelu Smotrichu zaradi njune vloge v dogajanju v Gazi. Ministra sta bila že prej sankcionirana s strani držav kot je Kanada. Španski zunanji minister je izraelskega premierja Pedra Sancheza obtožil antisemitizma, zaradi česar je Španija poklicala nazaj svojega veleposlanika iz Tel Aviva. Islandija ni razpravljala o prepovedi prevoza vojaške opreme v Izrael preko svojega zračnega prostora.
Benjamin Netanyahu je obiskal prizorišče streljanja v Jeruzalemu, kjer je palestinski napadalec ubil pet ljudi. Izraelski varnostni uradniki so Netanyahuju pred tem opozorili na morebitno zaostritev razmer na Zahodnem bregu zaradi vladne politike. Izraelske letalske sile so uničile 50 stavb, ki jih je uporabljal Hamas v Gazi.
V prestolnici Katarja, Dohi, je odjeknilo več eksplozij, pri čemer naj bi bile tarča stavbe, povezane z gibanjem Hamas. Po poročilih različnih medijev, vključno z AFP, Sabreen News in RIA Novosti, so bili slišani udari v središču mesta, vidno pa je bilo tudi dim. Reuters poroča, da naj bi Izrael izvedel napade na politično vodstvo Hamasa.
Spletna stran honestreporting.com kritizira poročanje tujih medijev o terorističnem napadu na križišču Ramot v severnem Jeruzalemu, pri čemer izpostavlja domnevno napačno lociranje napada v bližini naselbin in dvom o njegovi teroristični naravi. Poudarjajo, da pri namernih terorističnih dejanjih, usmerjenih v nedolžne civiliste, ne bi smelo biti moralne dvoumnosti. Hkrati pa je v Veliki Britaniji policija aretirala skoraj 900 ljudi, ker so izrazili podporo skupini Palestine Action, ki jo je London označil za teroristično organizacijo. Britanska zakonodaja prepoveduje izražanje naklonjenosti tej skupini.
Izraelski zunanji minister Gideon Sa'ar je v Zagrebu izjavil, da je Izrael pripravljen končati vojno v Gazi na podlagi predloga ZDA, ki ga je predstavil Donald Trump. Sa'ar je potrdil, da je predlog v skladu z načeli izraelskega varnostnega kabineta, vendar ostajajo odprta notranjepolitična vprašanja v Tel Avivu. Predlog ZDA za prekinitev ognja vključuje tudi izpustitev talcev.
Po strelskem napadu v Jeruzalemu je Izrael zaostril kolektivno kaznovanje na zasedenem Zahodnem bregu, vključno z uničevanjem domov palestinskih napadalcev. Ukinili so tudi dovoljenja za delo stotinam sorodnikov palestinskih napadalcev. V izraelskih napadih je bilo ubitih najmanj 35 Palestincev.
Izraelska obrambna sila (IDF) je sporočila, da je v zračnem napadu ubila Hudhaifo Kahlouta, znanega tudi kot Abu Obayda, tiskovnega predstavnika in vodjo propagandne enote Hamasa. Operacija je bila izvedena v sodelovanju z izraelsko varnostno agencijo Shin Bet. Dokumenti, ki jih je pridobil Ynet, razkrivajo, da Hamas pripisuje velik pomen propagandi, ki jo vidi kot integralni del psihološke vojne, pri čemer si prizadeva vsak napad oviti v primerno naracijo.
Izraelska policija je sporočila, da je Palestinec iz vzhodnega Jeruzalema v petek z nožem napadel goste hotela blizu Jeruzalema. Dve osebi sta bili ranjeni. Policija je napadalca aretirala in preiskuje incident kot morebiten teroristični napad, ki je že drugi tovrstni napad na tem območju ta teden.
V Völklingenu v Saarlandu je policist umrl, ko sta z drugim policistom peš zasledovala osumljenca ropa bencinske črpalke. Med prerivanjem je osumljenec policistu iztrgal službeno orožje in ga ustrelil. Osumljenec je bil prav tako ranjen v streljanju. Dogodek je sprožil odzive politikov, med drugim Dobrindta, ki je izrazil šokiranost in pretresenost.
V gorah Limassola v Cipru so potekale tri vzporedne preiskave o smrtonosnem požaru, poročilo ATF pa naj bi bilo predano v dveh tednih. Strokovnjaki so odkrili "ničelno točko" požara. Bolivijski predsednik Evo Morales je izrazil zadovoljstvo nad povečanjem števila neveljavnih glasovnic.
V Nantesu in okolici se je nadaljevala serija homofobnih napadov, pri čemer so žrtve zvabljene na zmenke preko aplikacij v parkih, kjer so jih napadli. Policija je okrepila nočne patrulje in pozvala k previdnosti, še posebej v parku de la Crapaudine. Zadnji napad se je zgodil 20. avgusta, ko sta dva zamaskirana moška napadla moškega, ki je uporabil aplikacijo Grindr.
Spletna stran middleeasteye.net poroča, da nemška podpora "sionističnemu režimu" razkriva rasistično "biopolitiko" Zahoda, ki ohranja življenja belcev, medtem ko obsoja druge na smrt. Na drugi strani, theyeshivaworld.com poroča, da so izraelske sile izstrelile opozorilni strel blizu sirskih protestnikov v provinci Damask, ki so protestirali proti izraelski prisotnosti v bližini Beit Jin. Prebivalci trdijo, da jim je izraelska vojska sporočila, da namerava na tem območju postaviti oporišče.
Združeni narodi so obsodili uboj najmanj 63 ljudi v vasi Darajamal v zvezni državi Borno, senator Mohammed Ali Ndume pa je obsodil uboj vojakov, uslužbencev imigracije in civilistov. Atiku Abubakar je izrazil globoko žalost zaradi napada in pozval k enotnosti proti terorizmu, Ndume pa je pozval vlado, da prioritetno obravnava varnost državljanov.
Bolgarski premier Rosen Željazkov je odredil nadaljnjo preiskavo incidenta, v katerem naj bi prišlo do motenj GPS signala letala predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen med njenim letom v Bolgarijo. Željazkov je opozicijo obtožil, da izkrivlja dogodek, medtem ko je predsednik Rumen Radev primer označil za "izmišljen škandal". Bolgarski organi zanikajo, da bi Rusija kakorkoli vplivala na navigacijski sistem letala von der Leyenove.
Obrambni sekretar Pete Hegseth je odobril napotitev do 600 vojaških odvetnikov na Ministrstvo za pravosodje, da bi začasno opravljali funkcijo imigracijskih sodnikov. Okrožna sodnica Sparkle Sooknanan je začasno blokirala Trumpov pristop k deportaciji otrok priseljencev. Ministrstvo za pravosodje je spremenilo pogoje za kvalifikacijo začasnih imigracijskih sodnikov, s čimer je znižalo zahteve in odpravilo potrebo po predhodnih izkušnjah.
V izraelskih zračnih napadih na Jemen je umrlo najmanj 35 ljudi, več kot sto je ranjenih. Napadi so bili usmerjeni na upornike Huti v Sani in provinci El-Džauf, pri čemer so bili prizadeti tudi civilni objekti. Hamas je obsodil napade in poudaril, da so med žrtvami tudi civilisti. Medtem je britanski premier gostil izraelskega predsednika, kar je sprožilo negodovanje. Napovedano je bilo, da bo britanska vlada priznala palestinsko državo, če Izrael ne bo sprejel konkretnih korakov za mir v Gazi.
Egipt je trdil, da je razkril izraelski načrt za atentate na voditelje Hamasa v Kairu, in opozoril, da bi to pomenilo kršitev suverenosti in objavo vojne. Nizozemska se je pridružila Irski pri napovedi, da ne bo sodelovala na Evroviziji, če bo na njej nastopil Izrael. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je zavrnil teorije zarote, ki so se pojavile, da naj bi bil Izrael odgovoren za smrt intelektualca Charlieja Kirka.
Po tem, ko so ZDA napotile tri bojne ladje v bližino Venezuele, se je povečala zaskrbljenost v Latinski Ameriki. Brazilija je izrazila zaskrbljenost zaradi prisotnosti ameriške vojske, bolivijski predsednik Luis Arce pa je ostro obsodil ameriško vojaško napotitev v bližini Venezuele.
Predsednik Združenih držav Amerike, Donald Trump, je potrdil, da so ameriške sile izvedle "smrtonosni napad" na ladjo, ki je prevažala droge in je izhajala iz Venezuele. Informacijo je potrdil tudi ameriški državni sekretar, pri čemer podrobnosti o operaciji, ki je potekala v Karibih, niso bile razkrite, razen da je bila ladja uničena.
ZDA so izvedle napad na ladjo v južnem Karibskem morju, ki naj bi tihotapila droge iz Venezuele. Po besedah predsednika Donalda Trumpa je bilo ubitih 11 "narkoteroristov", ki naj bi bili člani bande Tren de Aragua (TDA). Venezuelska vlada Nicolása Madura je posnetek napada označila za ponaredek, ustvarjen z umetno inteligenco. Trump je objavil posnetek napada, ki ga je izvedla ameriška vojska. ZDA trdijo, da so razporedile vojaške sile v Karibskem morju za boj proti mednarodni trgovini z drogami.
Trumpova administracija je zaprosila Vrhovno sodišče ZDA za hitro obravnavo pritožbe glede carin, uvedenih na podlagi zakona iz leta 1977, namenjenega reševanju izrednih razmer. To sledi odločitvi nižjega sodišča, ki je razglasilo večino Trumpovih carin za nezakonite. Vrhovno sodišče naj bi odločalo o tem, ali bo morala Amerika podjetjem povrniti več kot 200 milijard dolarjev zaradi teh carin.
Iranski veleposlanik pri Združenih narodih, Amir Saeid Iravani, je v pismu Varnostnemu svetu ZN pozval Združene narode in generalnega sekretarja ZN, naj ostro in nedvoumno obsodijo teroristični napad na policijske sile v iranski provinci Sistan in Balučistan. Iran zahteva od mednarodne skupnosti jasno obsodbo dejanja.
Po ameriški operaciji proti venezuelski ladji, ki naj bi prevažala drogo v ZDA, je Venezuela obtožila ZDA enajstih "eksekutorjev". Ameriški uradniki so opozorili, da se bodo vojaške operacije proti kartelom nadaljevale, kar nakazuje na dolgotrajno vojaško kampanjo v Latinski Ameriki. Maduro je dejal, da ima "neomajno vero v zmago", in operacijo označil za "nov napad".
Po vojaškem napadu na venezuelsko tolpo Tren de Aragua, ki je ubil 11 članov, je predsednik Trump dejal, da bo to opozorilo kartelom in obljubil, da se takšne akcije ne bodo ponovile. Visoki uradniki za nacionalno varnost ZDA so napovedali nadaljevanje vojaških operacij proti kartelom, kar nakazuje na dolgoročno vojaško kampanjo.
Venezuela je obtožila ZDA, da so uporabile umetno inteligenco za ustvarjanje videoposnetka, s katerim je Donald Trump upravičil napad na domnevne člane Tren de Aragua v Karibih. Venezuelski minister za komunikacije in informacije, Freddy Ñáñez, je zagotovil, da je bil video narejen z umetno inteligenco. Donald Trump je že pred tem sporočil, da so ameriške sile napadle čoln iz Venezuele, ki je bil poln drog.
Pod pritiskom Kapitola glede pravne utemeljitve za usmrtitev 11 domnevnih tihotapcev mamil s strani ameriške vojske, se je Trumpova administracija izognila zakonodajalcem in zagotovila mešanico javnih izjav. Strokovnjaki izražajo skepticizem glede zakonitosti tega napada.
Ameriška vojska je izvedla smrtonosni napad na ladjo, ki naj bi prevažala droge iz Venezuele. Po navedbah ameriškega predsednika Trumpa je bilo ubitih enajst ljudi. Trump je dejal, da je bila ladja polna drog in da jo je upravljal venezuelski kartel Tren de Aragua. Venezuelski predsednik Maduro je ZDA obtožil, da so z umetno inteligenco ustvarile video posnetek napada, ki ga je objavil Trump.
Ameriške sile so napadle ladjo, ki naj bi prevažala droge iz Venezuele, kar je povzročilo ostre odzive venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Maduro je ZDA obtožil, da želijo prevzeti nadzor nad venezuelsko nafto in drugimi naravnimi viri. Pentagon je potrdil, da je šlo za natančen napad na plovilo, ki ga upravlja organizacija, označena kot narkoteroristična. Incident je zaostril že tako napete odnose med ZDA in Venezuelo, pri čemer Maduro grozi s povračilnimi ukrepi.
Sekretar ZDA, Marco Rubio, je prispel v Mehiko preko letališča AIFA, kjer se je srečal s predsednico Sheinbaum in zunanjim ministrom de la Fuente. Sheinbaum je poudarila, da srečanje odraža odnos spoštovanja in sodelovanja med državama.
Po besedah Donalda Trumpa so ZDA v južnem Karibskem morju izvedle vojaško operacijo, v kateri so potopile ladjo in ubile 11 domnevnih narkoteraoristov, povezanih z venezuelsko kriminalno združbo Tren de Aragua. Napad je sprožil kritike, Gustavo Petro ga je označil za umor. Daniel Ortega, predsednik Nikaragve, je dejal, da gre za poskus ZDA, da bi destabilizirale vlade v Latinski Ameriki.
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.