V ponedeljek je pariška policija aretirala 26-letnega moškega, rojenega v Romuniji, ki je na liniji 3 pariške podzemne železnice s kladivom napadel potnike. Do incidenta je prišlo na postaji Temple v središču francoske prestolnice, ko je napadalec poskušal oropati eno izmed potnic. Ko se mu je ženska uprla, jo je napadel, nato pa poškodoval še drugega potnika, ki je poskušal posredovati. Po poročanju policijskih virov in tožilstva je bil moški v času napada pod vplivom alkohola. Policija ga je kmalu po dogodku obvladala in pridržala, preiskava motiva in okoliščin napada pa še poteka. Napad se je zgodil na isti liniji podzemne železnice, kjer so bili v preteklosti že zabeleženi podobni nasilni incidenti, kar je med potniki sprožilo dodatno zaskrbljenost glede varnosti v javnem prometu. Žrtvi sta utrpeli poškodbe, vendar so te po prvih informacijah lažje narave. Tuje tiskovne agencije poročajo, da osumljenec nima stalnega prebivališča v Franciji in je bil policiji že prej znan zaradi manjših prekrškov.

Na glavni železniški postaji v Tajpeju je v popoldanskih urah prišlo do incidenta, ko je moški začel kršiti javni red in mir ter sprožil požarni alarm. Kljub poskusom osebja, da bi ga umirili, je moški nadaljeval s tekom po postaji in vpitjem, pri čemer je kazal znake agresivnega vedenja. Vodja postaje podzemne železnice je zaradi neposredne nevarnosti napada uporabil obrambni razpršilec s poprovim oljem, da je napadalca nevtraliziral do prihoda policije. Policisti železniške policije so moškega dokončno obvladali v中山 podhodu in ga pridržali. Uprava podjetja Taipei Metro je ob dogodku poudarila politiko ničelne tolerance do nasilja in napovedala stroge pravne postopke proti kršitelju. Incident se je zgodil v času povečane pozornosti glede varnosti v javnem prevozu, kar je neposredna posledica preteklih napadov z noži in primerov nadlegovanja na isti lokaciji, zaradi česar so varnostni protokoli zdaj precej strožji.

Avstralski preiskovalci so sporočili, da sta oče in sin, ki sta 14. decembra izvedla strelski napad na priljubljeni plaži Bondi Beach, delovala samostojno. V napadu, ki je pretresel javnost, je bilo ubitih 15 ljudi. Po obsežni preiskavi policija ni našla nobenih dokazov, ki bi kazali na to, da bi bila napadalca del širše teroristične celice ali da bi ju usmerjala katera koli druga skupina oziroma posameznik. Organi pregona so poudarili, da kljub prvotnim strahovom pred organiziranim terorizmom vse ugotovitve kažejo na osamljeno dejanje dveh posameznikov. Policija nadaljuje s preučevanjem motivov za ta tragični dogodek, vendar za zdaj izključuje neposredno vpletenost zunanjih akterjev. Incident je sprožil obsežne razprave o varnosti na javnih mestih in nadzoru nad orožjem v Avstraliji.

Nizozemski policisti so v ponedeljek zvečer v naselju Sint-Michielsgestel v provinci Severni Brabant odkrili in zasegli približno 1045 kilogramov pirotehničnih sredstev. Pirotehnika, ki je vključevala tudi prepovedane izdelke, je bila shranjena v parkiranem kombiju sredi stanovanjske četrti. Policija je preiskavo sprožila na podlagi več prejetih prijav občanov, ki so opazili sumljivo vozilo. Organi pregona so območje zavarovali in nevarni tovor varno odstranili. Trenutno še poteka intenzivna iskalna akcija za osumljencem oziroma lastnikom vozila, ki je pirotehniko nezakonito hranil v neposredni bližini stanovanjskih objektov. Lokalna policija iz enote Boxtel-Vught-Gestel je o dogodku javnost obvestila prek družbenih omrežij in opozorila na nevarnost tovrstnega skladiščenja v urbanih okoljih.

Prihajajoči župan New Yorka Zohran Mamdani je za novo komisarko Newyorške gasilske službe (FDNY) imenoval Lillian Bonsignore, kar je v javnosti in na družbenih omrežjih sprožilo buren odziv. Bonsignore, ki je upokojena vodja službe za nujno medicinsko pomoč (EMS), bo postala prva odkrito homoseksualna oseba na čelu te institucije. Kljub njeni 31-letni karieri v strukturah FDNY so kritiki, na čelu z milijarderjem Elonom Muskom, izpostavili dejstvo, da nima izkušenj kot gasilka, kar po njihovem mnenju ogroža varnost državljanov. Musk je na svojem omrežju X zapisal, da bodo zaradi te odločitve umirali ljudje, saj so izkušnje pri reševanju življenj ključne. Župan Mamdani in drugi podporniki so se na kritike odzvali s pojasnili, da EMS opravi med 70 in 85 odstotkov vseh klicev, ki jih prejme FDNY, in da je Bonsignore to službo uspešno vodila med pandemijo covida-19. Poleg tega so izpostavili, da od leta 1898 dalje vsaj 22 komisarjev FDNY ni imelo gasilskih izkušenj, med njimi tudi tista, ki sta služila v času županovanja Rudya Giulianija. Polemika se je dodatno zaostrila, ko so Muskovi lastni sistemi umetne inteligence (Grok) potrdili statistične podatke, ki podpirajo argumente o usposobljenosti Bonsignore, kar so kritiki označili za dokaz Muskove neobveščenosti o delovanju mestnih služb.

Ruski predsednik Vladimir Putin se spopada z naraščajočimi notranjimi in zunanjimi izzivi, ki bi lahko vplivali na rusko stališče v mirovnih pogajanjih o vojni v Ukrajini. Britansko ministrstvo za obrambo je opozorilo na kritično vprašanje nasilja veteranov, ki se z bojišč vračajo v civilno življenje. Po podatkih britanskih obveščevalcev so vračajoči se vojaki v Rusiji ubili približno 550 civilistov, še 465 pa jih je bilo ranjenih. Težavo dodatno stopnjuje dejstvo, da je bilo več kot pol smrti povzročenih s strani obsojencev, ki jih je Kremelj rekrutiral neposredno iz zaporniških celic v zameno za pomilostitev. Istočasno je Kremelj napovedal revizijo svojih stališč do mirovnega načrta, ki ga predlagajo ZDA pod vodstvom Donalda Trumpa. Razlog za zaostritev retorike je domnevni ukrajinski napad z droni na Putinovo rezidenco, kar v Moskvi označujejo za nesprejemljivo stopnjevanje konflikta. Čeprav so se v zadnjem obdobju vrstila diplomatska srečanja med ruskimi in ameriškimi predstavniki, vključno s tajnimi pogovori v Miamiju in Moskvi, najnovejši incidenti vlivajo dvom v možnost hitrega premirja. Ruski voditelj je ob tem poudaril, da bodo cilji »posebne vojaške operacije« doseženi bodisi z diplomacijo bodisi z vojaško silo, pri čemer Rusija vztraja pri vzpostavitvi varnostnih območij na ukrajinskem ozemlju.

Pričakuje se, da bo ameriški predsednik Donald Trump pritisnil na doseganje napredka pri prekinitvi ognja v Gazi, ko se bo danes srečal z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem. Pogovori bodo vključevali izraelske pomisleke glede Hezbolaha v Libanonu in Iranu. Netanjahu je ta mesec dejal, da ga je Trump povabil na pogovore, medtem ko si Washington prizadeva vzpostaviti prehodno vlado in mednarodne varnostne sile v obleganem palestinskem območju. Trump je dejal, da se bo morda kmalu srečal z izraelskim voditeljem, vendar Bela hiša ni potrdila podrobnosti. Bela hiša se na zahtevo po komentarju srečanja ni odzvala. Pričakuje se, da bo Netanjahu obiskal obmorsko letovišče Mar-a-Lago.

Sirijska televizija Al-Ikhbariya je poročala, da so v Damasku slišali zvok eksplozije. Podrobnosti o vzroku ali posledicah eksplozije zaenkrat niso znane.

Donald Trump je izjavil, da je bil dosežen znaten napredek pri končanju vojne v Ukrajini in da so se pogovori z Zelenskim odvijali na "čudoviti ravni" ter da so blizu dogovoru. Ursula von der Leyen pa je po videokonferenci z Zelenskim, Trumpom in drugimi evropskimi voditelji pozvala k železnim jamstvom za varnost Ukrajine.

Predsednik Somalije, Xasan Sheekh Maxamuud, se je srečal z voditelji regionalnih uprav in županom Mogadiša, da bi razpravljali o ohranjanju suverenosti in enotnosti države. Poudarili so vladne načrte za preprečevanje kršitev, ki jih je zagrešil izraelski premier. Xasan Sheekh je dejal, da je poteza Netanjahuja očiten napad na suverenost Somalije.

Generalni sekretar Hezbollaha, šeik Naim Kasem, je ob obeležitvi enega od poveljnikov Hezbollaha obtožil ZDA in Izrael za povzročanje nestabilnosti in negotovosti v Libanonu. Pozval je k prenehanju vsestranskih napadov na Libanon.

Somalijski predsednik je pozval k enotnosti na nujni skupni seji parlamenta, kjer so izraelsko priznanje Somalilanda razglasili za nično in neveljavno. Predsednik je dejanje označil za očitno invazijo.

V Mjanmaru so potekale prve splošne volitve v petih letih, ki so potekale pod nadzorom vojaške vlade, medtem ko v državi poteka državljanska vojna.

Ameriški ekonomski prognostik Martin Armstrong je izrazil mnenje, da bi lahko zahodne države izkoristile varnostna jamstva za Ukrajino, za katere se zavzema Volodimir Zelenski, za izzivanje Rusije.

V okolici Zaporoške jedrske elektrarne (ZAES) je bila dogovorjena začasna prekinitev ognja, ki omogoča izvedbo popravil na rezervni liniji napajanja "Feroslitine-1", ki je bila prekinjena zaradi obstreljevanja. Generalni direktor MAAE, Rafael Grossi, je potrdil prekinitev ognja in poročal o obnovitvi rezervne linije napajanja.

Izrael je postal prva država, ki je uradno priznala Somaliland kot neodvisno državo, kar je povzročilo močne reakcije. Somalija in Afriška unija so izrazile ogorčenje. Poteza je sprožila geopolitični potres in jo ocenjujejo kot strateško odločitev z daljnosežnimi posledicami v regiji Rdečega morja. Donald Trump naj bi izrazil nepoznavanje Somalilanda.

Tajvanski izvršni organ je sprejel spremembe zakona o odnosih med Tajvanom in Kitajsko, ki zaostrujejo nadzor nad obiski javnih uslužbencev v celinski Kitajski. Nova pravila zahtevajo, da mora določeno število javnih uslužbencev, vključno z nižjimi uradniki in policisti, pridobiti dovoljenje za potovanje na Kitajsko.

Poljski predsednik Karol Nawrocki in ameriški predsednik Donald Trump sta se v petek po telefonu pogovarjala o transatlantskih odnosih in varnosti v regiji v povezavi z vojno v Ukrajini. Kancelarija predsednika Republike Poljske je sporočila, da sta voditelja razpravljala tudi o napredku pri mirovnih dogovorih.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je komentiral tristransko srečanje med Izraelom, Grčijo in Ciprom v Jeruzalemu in poudaril, da Ankara ne bo dovolila kršitev svojih pravic v Egejskem in Sredozemskem morju. Grški zunanji minister Giorgos Gerapetritis je medtem izpostavil pomen ohranjanja odprtih komunikacijskih kanalov s Turčijo za preprečevanje napetosti. Napovedano je tudi srečanje med grškim premierjem Micotakisem in Erdoganom v Ankari v prihodnjih mesecih.

Predsednik CDU, Friedrich Merz, je v svojem božičnem nagovoru opozoril na izzive, s katerimi se sooča Evropa, in poudaril odgovornost vseh za prihodnost. Nemški kancler je medtem v svoji izjavi poudaril, da sta potrpežljivost in vztrajnost ključnega pomena za Nemčijo in Evropo v prihajajočem obdobju.

Varnostni svet Združenih narodov (ZN) je soglasno sprejel resolucijo, ki podaljšuje mandat misije Afriške unije za podporo in stabilizacijo v Somaliji (AUSSOM) do 31. decembra 2026. Resolucijo je predložila Velika Britanija. Hkrati določa časovni okvir za zaprtje misije ZN v Somaliji (UNTMIS).

Kremlj je sporočil, da bo zahteval spremembe v mirovnem načrtu iz 20 točk, ki ga je predlagal Zelenski in je nastal v sodelovanju z ZDA. Rusija želi doseči strožje omejitve za Ukrajino v tem načrtu. Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je poudaril, da so ključni parametri ruskega stališča o rešitvi v Ukrajini ZDA dobro znani.

Stranka KMT je imenovala 柯志恩 za kandidatko za županjo Kaohsiunga. Kritiki, 张博洋 in 尹立, so jo obtožili, da škoduje mestu še preden je sploh začela kampanjo. Stranka je imenovala tudi 苏清泉 za kandidata za župana okrožja Pingtung, ki se bo drugič pomeril s 周春米. 苏清泉 je izpostavil izseljevanje prebivalstva in upadanje dohodka na prebivalca v okrožju. 江启臣, podpredsednik zakonodajnega yuana, in 楊瓊瓔, sta pokazala zanimanje za kandidaturo za župana Taichunga.

Libanonski podpredsednik vlade Tarik Mitri je opozoril Izrael, da se mora izogibati dejanjem, ki bi lahko služila kot izgovor za nov napad, kljub kršitvam premirja. Poudaril je, da Libanon ni prejel nobenih zagotovil, da ne bo prišlo do nadaljnje eskalacije.

Nemčija je prvič po začetku sirske državljanske vojne leta 2011 izgnala obsojenega storilca v Sirijo. Poleg tega so istega dne izgnali tudi afganistanskega državljana v njegovo domovino. Predaja sirskemu režimu v Damasku je bila izvedena po pogajanjih s sirskimi oblastmi.

Filipini, prihodnji predsedujoči Združenju držav jugovzhodne Azije (ASEAN), so izrazili pripravljenost posredovati med Tajsko in Kambodžo zaradi obnovljenega nasilja ob njuni sporni meji. Zunanja ministrica Theresa Lazaro je to izjavila na posebnem srečanju zunanjih ministrov ASEAN v Kuala Lumpurju, ki ga je sklicala Malezija. Srečanje je namenjeno iskanju rešitev za deeskalacijo napetosti med državama, medtem ko se Filipini pripravljajo na prevzem predsedovanja ASEAN leta 2026, kjer bo mejni konflikt ena od varnostnih tem, s katerimi se bodo morali spopasti.

Predsednik Trump nadaljuje s prizadevanji za pridobitev Grenlandije, saj je guvernerja Louisiane, republikanca Jeffa Landryja, imenoval za novega posebnega odposlanca svoje administracije za Grenlandijo. Ta poteza je sprožila negodovanje po svetu.

Ameriški predsednik Donald Trump je ponovil poziv venezuelskemu predsedniku Nicolasu Maduru, naj odstopi s položaja, in dejal, da bi bilo to zanj "pametno". ZDA še naprej zaostrujejo pritisk na Venezuelo, medtem ko ministrica za domovinsko varnost ZDA Noem Madura označuje za sovražnika Združenih držav in poziva k zamenjavi oblasti.

Kljub nasprotovanju Rusije in Kitajske bo Varnostni svet Združenih narodov na zahtevo nekaterih zahodnih članic sveta jutri razpravljal o resoluciji 2231. Moskva in Peking sta že pred tem skupaj z Iranom nasprotovala sklicu tega srečanja in poročilu generalnega sekretarja.

Skoraj polovica Romunov ni pretirano zaskrbljena zaradi morebitne bližine Rusije, kaže raziskava IRSOP. Mnenja so deljena glede nevarnosti ruskega napada na Evropo, 45 % jih meni, da tak scenarij ne obstaja. Večina, 76 %, pa nasprotuje pošiljanju evropskih vojaških enot v Ukrajino.

Nekdanji ameriški diplomat Blinken je izrazil dvom o uspešnosti morebitnega ameriškega vojaškega napada na iranska jedrska postrojenja. Poudaril je, da je še prezgodaj oceniti, ali je takšen ukrep prinesel želene rezultate.

Novoizvoljeni predsednik Čila, José Antonio Kast, je obiskal Ekvador, kjer se je srečal s predsednikom Danielom Noboo. Srečanje je bilo namenjeno krepitvi vezi med državama, s poudarkom na varnostnih in trgovinskih vprašanjih. To je bilo Kastovo drugo mednarodno potovanje po izvolitvi.

Indija je zavrnila trditve bangladeških medijev o protestu pred svojim visokim komisariatom v New Delhiju, ki se je nanašal na linčanje hindujca Dipuja Chandra Dasa, in jih označila za 'zavajajočo propagando'. Indijsko zunanje ministrstvo je poklicalo bangladeškega visokega komisarja v Indiji, Riaza Hamidullaha, da bi izrazilo zaskrbljenost. Zaradi nasilnega napada blizu misije v Chittagongu je Indija začasno ustavila izdajanje vizumov. Šejka Hasina je obtožila Yunusovo začasno vlado za sovražnost do New Delhija in izrazila zaskrbljenost glede varnosti indijskih diplomatov.

Štirje demokrati iz Illinoisa so si v ponedeljek ogledali zvezni imigracijski center blizu Chicaga. Bili so zadnji člani kongresa, ki jim je bil dovoljen vstop v imigracijske centre po nedavni odločitvi sodnika.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je izjavil, da je Rusija usmerjena v nadaljnje razvijanje praktičnega sodelovanja z afriškimi državami. Napovedal je odprtje 15 ruskih trgovinskih predstavništev v afriških državah do konca leta 2026 in pozval afriške države brez veleposlaništev v Moskvi, da razmislijo o njihovi otvoritvi. Poudaril je, da Rusija meni, da je vključevanje Afrike v konfrontacijske avanture nedopustno. Lavrov se je v Kairu srečal z egiptovskim predsednikom Abdelom Fattahom al-Sisijem.

V Avstraliji so se zbrali tisoči žalujočih na plaži Bondi ob obletnici tedna dni od antisemitskega napada. Parlament Novega Južnega Walesa bo obravnaval novo zakonodajo, ki bo omejevala proteste in prepovedovala sovražni govor, vključno s frazo 'globalizirajte intifado'.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je prispel na državni obisk v Varšavo, kjer se je srečal s predsednikom Poljske, Karolom Nawrockim, in drugimi visokimi predstavniki, kot sta maršal Sejma Włodzimierz Czarzasty in premier Donald Tusk. Pogovori so se osredotočili na varnost, gospodarsko sodelovanje in občutljiva zgodovinska vprašanja, vključno z ekshumacijo žrtev pokola v Voliniji.

Sirski, kurdski in ameriški uradniki si pred iztekom leta prizadevajo doseči napredek pri zastalem dogovoru o združitvi kurdskih sil s sirsko državo. Kljub naraščajoči frustraciji zaradi zamud so se pogovori pospešili, čeprav viri opozarjajo, da preboj ni verjeten.

Podpredsednik srbske vlade in minister za notranje zadeve, Ivica Dačić, bo 19. decembra 2025 obiskal Republiko Niger in Republiko Mali. Obisk v Maliju je zgodovinski, saj se dogaja po 25 letih, poudarek pa bo na pogovorih o varnosti in političnem sodelovanju.

Križarka družbe Norwegian Cruise Line je izpustila načrtovani postanek na Curaçao zaradi zaskrbljenosti glede vojaških aktivnosti v regiji. Potniki na ladji in podatki spletne strani VesselFinder so to potrdili.

Županja mesta Hsinchu, Gao Hongan, se je danes vrnila na delo in se udeležila prve aktivnosti gasilske službe. Na vprašanje o možnosti sodelovanja med Kuomintangom (Modri) in Tajvansko ljudsko stranko (Beli) v Hsinchuju, pri čemer je Kuomintang izrazil podporo ponovni izvolitvi trenutne županje, je Gao Hongan odgovorila.

Po poročanju Politica naj bi se predstavniki Združenih držav Amerike in Rusije ta konec tedna sestali v Miamiju in razpravljali o možnostih za ureditev konflikta v Ukrajini. Viri blizu dogajanju so potrdili, da so pogovori načrtovani.

Izraelski viri trdijo, da je iranska hekerska skupina vdrla v telefon nekdanjega izraelskega premierja Naftalija Beneta. Podrobnosti o tem, kakšne informacije so bile pridobljene, niso znane.

Kremelj pričakuje, da bodo Združene države Amerike obvestile Rusijo o izidu pogovorov z Ukrajino in Evropsko unijo glede ukrajinske krize. Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je nakazal pripravljenost na pogajanja o prisotnosti tujih vojakov v Ukrajini, kar je prej veljalo za nesprejemljivo. Rusija naj bi tudi vedela za načrte o novih sankcijah.

Predsednik Trump je razširil prepoved potovanja v ZDA na skupno 39 držav. Poleg Sirije in Palestincev so na seznam dodali državljane Burkine Faso, Malija, Nigra, Južnega Sudana in Sierra Leone.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je razširila omejitve potovanja na dodatnih 20 držav in Palestinsko upravo. S tem se je podvojilo število držav, ki jih je prizadela prepoved potovanja in priseljevanja v ZDA, ki je bila uvedena že v začetku leta.

Indijsko zunanje ministrstvo je poklicalo bangladeškega visokega komisarja M. Riaza Hamidullaha po varnostni grožnji, ki jo je prejela indijska visoka komisija v Daki. Indija je izrazila zaskrbljenost glede varnosti svojega diplomatskega predstavništva.

Donald Trump je izjavil, da je mir v Ukrajini bližje kot kdaj koli prej. Vendar ZDA so v Berlinu zaključile dvodnevne pogovore z ukrajinskimi in evropskimi pogajalci, ki so se osredotočili na varnostna zagotovila za Ukrajino, namenjena odvračanju morebitne prihodnje agresije.

V uradni rezidenci argentinskega predsednika Javierja Mileija so našli mrtvega vojaka. Predsedstvo je v uradni izjavi sporočilo, da zaenkrat vzrok smrti ni znan. Uradnih informacij o identiteti vojaka, ki je bil pripadnik varnostne službe predsedniške rezidence Olivos, ni.

Ameriški predsednik Donald Trump je razširil prepoved vstopa v ZDA na sedem dodatnih držav, vključno s Sirijo in Palestinsko upravo. Prepoved sedaj velja za državljane 39 držav.