Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je razširila omejitve potovanja na dodatnih 20 držav in Palestinsko upravo. S tem se je podvojilo število držav, ki jih je prizadela prepoved potovanja in priseljevanja v ZDA, ki je bila uvedena že v začetku leta.

Indijsko zunanje ministrstvo je poklicalo bangladeškega visokega komisarja M. Riaza Hamidullaha po varnostni grožnji, ki jo je prejela indijska visoka komisija v Daki. Indija je izrazila zaskrbljenost glede varnosti svojega diplomatskega predstavništva.

Donald Trump je izjavil, da je mir v Ukrajini bližje kot kdaj koli prej. Vendar ZDA so v Berlinu zaključile dvodnevne pogovore z ukrajinskimi in evropskimi pogajalci, ki so se osredotočili na varnostna zagotovila za Ukrajino, namenjena odvračanju morebitne prihodnje agresije.

V uradni rezidenci argentinskega predsednika Javierja Mileija so našli mrtvega vojaka. Predsedstvo je v uradni izjavi sporočilo, da zaenkrat vzrok smrti ni znan. Uradnih informacij o identiteti vojaka, ki je bil pripadnik varnostne službe predsedniške rezidence Olivos, ni.

Ameriški predsednik Donald Trump je razširil prepoved vstopa v ZDA na sedem dodatnih držav, vključno s Sirijo in Palestinsko upravo. Prepoved sedaj velja za državljane 39 držav.

Ameriški podpredsednik JD Vance je poudaril, da kritika Izraela ne bi smela biti avtomatično enačena z antisemitizmom, pri čemer je ločil med nasprotovanjem politiki in rasnim sovraštvom. Poleg tega je Vance dejal, da je zmanjšanje priseljevanja v ZDA najučinkovitejši način za odpravo antisemitizma.

Po medvladni konferenci je ministrica Gorčević poudarila, da je Črna gora pripravljena zapreti vsa preostala pogajalska poglavja, kar je pomembno ne le za Črno goro, temveč tudi za države članice EU in Evropsko komisijo. Neodvisna poslanka Jevrosima Pejović meni, da samo več časa ne zagotavlja politične volje za dogovor glede odprtih list. Adžovićeva je dejala, da mora biti bulevar Tivat - Jaz končan do maja, sicer bodo izvajalci plačevali kazni.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump želi prepričati Rusijo, da bi Ukrajini ponudila varnostna jamstva, podobna členu 5 Severnoatlantske pogodbe o kolektivni obrambi. Vir blizu Trumpa je dejal, da želi Trump doseči dogovor, po katerem bi Rusija zagotovila varnost Kijevu po Natovem vzoru.

Ministrica Oana Ţoiu je na zasedanju Sveta za zunanje zadeve (CAE) poudarila, da je članstvo Ukrajine v Evropski uniji jamstvo za varnost. Pozvala je k nujnemu napredku v pogajanjih z Ukrajino in Republiko Moldavijo za njun vstop v EU.

Savdska Arabija je izvedla topniški napad na jemenske vasi ob meji. Jemenski mediji poročajo o napadu savdske vojske na območja, ki mejijo na Jemen.

Zunanji ministri držav članic Evropske unije so se sestali v Bruslju, kjer so razpravljali o perečih mednarodnih vprašanjih. Osredotočili so se na situacijo v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu, pa tudi na odnose EU s Kitajsko. Srečanja se je udeležil tudi ukrajinski zunanji minister Andrij Sibiga.

Predsednik Ruske Judo Federacije je bil dodan v bazo podatkov ukrajinske spletne strani 'Mirotvorec', ki objavlja osebne podatke posameznikov, ki so po mnenju spletne strani sovražni do Ukrajine. Razlogi za vključitev niso navedeni.

Ben Shapiro meni, da morajo Združene države okrepiti trgovinske in varnostne odnose z državami, ki obkrožajo Kitajsko, da bi se učinkovito soočile z izzivi, ki jih predstavlja Kitajska.

Turški zunanji minister je izrazil zaskrbljenost glede položaja Sirskih demokratičnih sil na severu Sirije in obtožil Izrael, da jih spodbuja k delovanju.

Ultradesničarski kandidat José Antonio Kast je zmagal na predsedniških volitvah v Čilu in premagal levičarsko kandidatko Jeannette Jara. Njegova zmaga se šteje kot del trenda zmag desnice v Latinski Ameriki, vključno z Argentino. Jara je po porazu nagovorila svoje podpornike.

Nemški kancler Friedrich Merz je posvaril, da se Rusija ne bo ustavila pri Ukrajini, če bo ta poražena, pri čemer je potegnil vzporednico z agresivno politiko Adolfa Hitlerja. Merz je opozoril na nevarnost ponovitve zgodovine, kot se je zgodila s Češkoslovaško leta 1938, in poudaril, da bi padec Ukrajine lahko sprožil nadaljnje širjenje ruskega vpliva.

Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je v soboto v Bagdadu obeležil konec politične misije Združenih narodov v Iraku (UNAMI), ki je podpirala prehod države po invaziji pod vodstvom ZDA leta 2003. Na zahtevo Bagdada bo UNAMI po 22 letih pomoči državi pri prehodu po invaziji in okupaciji, ki je strmoglavila dolgoletnega vladarja Sadama Huseina, ustavila svoje delovanje. Guterres je ob zaključni slovesnosti dejal, da je UNAMI počaščen, da je lahko stal ob strani iraškemu ljudstvu.

Kanzler Merz je na kongresu CSU opozoril na notranjepolitične spore in poudaril, da je zdaj ključnega pomena prizadevanje za svobodo, mir in odprto družbo v Evropi.

Predsednik José Jerí je prispel v Quito na XVI. dvostransko srečanje med Ekvadorjem in Perujem. Srečal se je z Danielom Noboo, da bi razpravljal o varnosti, nezakonitem rudarjenju in čezmejnem onesnaževanju. Državi želita okrepiti sodelovanje na področju varnosti in mejnih vprašanj.

Trumpova administracija je ob predstavitvi nove nacionalne varnostne strategije (NSS) presenetila strokovnjake s spremembo v retoriki glede Kitajske. Prejšnje ostre izjave o Kitajski kot "najpomembnejšem geopolitičnem izzivu Amerike" so izginile.

Profesor ameriških študij Scott Lucas je izjavil, da je obdobje po letu 1945 najnevarnejše za Evropo, saj naj bi Donald Trump in njegovi svetovalci želeli uničiti Evropsko unijo. Britanski poslanci so izrazili zaskrbljenost zaradi Trumpovih groženj o vmešavanju v evropske volitve in opozorili na ponavljanje "skrajno desničarskih tropov" iz 30. let prejšnjega stoletja. Opozorili so na Trumpovo nacionalno varnostno strategijo, ki Evropi očita "izbris civilizacije".

Iranski odposlanec pri ZN je kritiziral mednarodno skupnost zaradi neizpolnjevanja obveznosti do afganistanskih beguncev, pri čemer je opozoril na močan upad pomoči. Iran zagotavlja, da se vračanje afganistanskih migrantov izvaja ob polnem spoštovanju mednarodnih pravic in človeškega dostojanstva. Iran poziva k globalnemu ukrepanju za trajnostno vrnitev afganistanskih beguncev.

Friedrich Merz poudarja potrebo po enotni in močni Evropi, ki bi se lahko uveljavljala v svetu in aktivno sodelovala pri iskanju miru v Ukrajini. Izpostavlja pomembnost tesnega sodelovanja z ZDA, pri čemer je odziv na novo ameriško varnostno strategijo ključen.

Podpredsednik skupščine Črne gore, Mirsad Nurković, in poslanec Amer Smailović sta na uradnem obisku v Washingtonu, kjer sta se srečala s senatorjem Thomom Tillisom in kongresnikom Robertom Pittengerjem. Senator Tillis je poudaril, da ima Črna gora polno podporo Združenih držav Amerike. Pogovori so zajemali poglabljanje strateškega partnerstva, krepitev varnostnega sodelovanja in intenziviranje gospodarskega sodelovanja med državama, še posebej v luči skorajšnjega vstopa Črne gore v Evropsko unijo. Obisk je bil izkoriščen tudi za srečanje na veleposlaništvu Črne gore v Washingtonu, kjer so se seznanili z aktivnostmi ambasadorja Jovana Mirkovića.

Tom Barak, odposlanec Trumpa za Sirijo, je izjavil, da mora nova sirska vlada za zagotovitev svoje prihodnosti podpisati varnostni in mejni sporazum z Izraelom.

María Corina Machado se je zahvalila za Nobelovo nagrado za mir in poudarila pomen boja za svobodo in demokracijo. Nobelov odbor je pozval Nicolása Madura k odstopu, rekoč, da je to volja venezuelskega ljudstva. Machado se je po 11 mesecih pojavila v javnosti. Nicolás Maduro je kritiziral Mileija zaradi podpore Machado in omenil proteste proti nagradi v Oslu.

Indija je Varnostnemu svetu ZN dejala, da poziva k pragmatičnemu sodelovanju s Talibanom in poudarila, da bo osredotočenost zgolj na kaznovalne ukrepe zagotovila 'običajni' pristop. Indijski veleposlanik Parvathaneni Harish je dejal, da Indija poziva Združene narode in mednarodno skupnost, naj sprejmejo nianse politike, ki bodo afganistanskemu ljudstvu prinesle trajnostne koristi, hkrati pa je ponovila zavezanost Indije razvojnim potrebam Afganistana.

Po poročanju časnika Jerusalem Post naj bi bile mednarodne stabilizacijske sile (ISF) v začetku leta 2026 nameščene v Gazi. Časnik se sklicuje na neimenovanega uradnika ameriške administracije, ki je informacijo potrdil. Namen in natančna sestava sil zaenkrat nista znana.

Donald Trump je obtožil Mehiko, da pošilja onesnaženo vodo in da ima dolgove glede vode, ki prizadenejo ameriške proizvajalce. Meksiška predsednica Claudia Sheinbaum je izrazila zaupanje, da bodo dosegli dogovor, preden bo Trump uresničil svoje grožnje. Trump je težave z vodo in kanalizacijo na meji označil za grožnjo Združenim državam.

Ameriško ministrstvo za domovinsko varnost kupuje lastna letala, da bi pospešilo in olajšalo deportacije ilegalnih priseljencev. Deportacije trenutno izvajajo s čarterskimi letali.

Venezuelska opozicijska voditeljica Maria Corina Machado se ni mogla udeležiti podelitve Nobelove nagrade za mir v Oslu zaradi varnostnih razlogov. Njena hči je v sredo v njenem imenu prevzela nagrado. Inštitut je sporočil, da je Machado varna in da je ni bilo na slovesnosti, ker se skriva, odkar so bile v njeni državi volitve.

Ana Corina Sosa Machado, hči venezuelske opozicijske voditeljice Marie Corine Machado, je v Oslu v imenu svoje matere prevzela Nobelovo nagrado za mir. Uradniki so sporočili, da Maria Corina Machado ne bo prisotna na slovesnosti.

Ameriški veleposlanik v Kanadi, Pete Hoekstra, je ponovno zmanjšal zaskrbljenost, da bi nova ameriška strategija nacionalne varnosti lahko privedla do podpore ameriške vlade političnim strankam v Kanadi.

Moskovčanka Darja Lučkina, ki je bila več kot mesec dni pogrešana v Turčiji s svojim 10-letnim sinom, se je varno vrnila v Rusijo. Trenutno se z otrokom doma spočijeta in si opomoreta, je sporočil Telegram-kanal Shot.

Nemški kancler Fridrih Merc je izrazil nestrinjanje z deli nove ameriške strategije nacionalne varnosti, rekoč, da so za evropske države "neprihvatljivi". Merc je poudaril, da Evropa ne bo sprejela vseh usmeritev ameriške zunanje politike.

Volodimir Zelenski je izjavil, da bi lahko Ukrajina izvedla volitve v nekaj mesecih, če bi bila zagotovljena varnost. Ukrajinski uradniki naj bi ameriškim pogajalcem predali najnovejše mirovne predloge.

Ameriški predsednik Donald Trump je okrepil kritike na račun Evrope in dejal, da se celina razvija v 'slabo smer'. Evropskim voditeljem je očital šibkost in izgubo orientacije. Izjavil je, da Evropa ne opravlja dobrega dela.

Premierka Giorgia Meloni je v telefonskem pogovoru z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim ponovila italijansko solidarnost Ukrajini po ruskih napadih na civilne cilje. Meloni je potrdila podporo Italije mirovnemu procesu in prizadevanjem Združenih držav za dosego pravičnega in trajnega miru. Zelensky naj bi v prihodnjih dneh obiskal Rim, London in Bruselj, kjer se bo srečal z evropskimi voditelji.

V novi varnostni strategiji Trumpova administracija odkrito napada Evropo in jo obravnava kot 'doodzieke patiënt' (hudo bolnega pacienta), ki se mora podrediti volji ZDA. Po mnenju Trumpa bo Evropa v 20 letih ali manj neprepoznavna.

Katarski premier Sheikh Mohammed bin Abdulrahman al-Thani je izjavil, da so pogajanja o premirju v Gazi v kritični fazi, saj se prva faza izteka. Poudaril je, da si prizadevajo za prehod v naslednjo fazo prekinitve ognja in hkrati pozval k popolnemu umiku izraelskih sil iz območja Gaze.

V Dohi v Katarju se je začel 23. Doha Forum 2025 pod pokroviteljstvom emirja Tamima bin Hamada Al Thanija. Dogodka se udeležujejo predsednik Ahmad al-Sharaa in drugi voditelji ter predstavniki držav in organizacij. Predsednik John Mahama je prispel v Doho na povabilo emirja. Vzporedno s forumom je katarski premier poudaril, da se sirsko ljudstvo premika proti poti upanja za okrevanje.

Visoki predstavniki ZDA in Ukrajine so po pogovorih na Floridi pozvali Rusijo, naj pokaže resnično zavezanost dolgoročnemu miru v Ukrajini. Poudarili so, da je pravi napredek pri doseganju miru odvisen od pripravljenosti Rusije za resna mirovna prizadevanja in zmanjšanje napetosti.

Norveški Nobelov inštitut je potrdil, da bo venezuelska opozicijska voditeljica Maria Corina Machado prisostvovala podelitvi Nobelove nagrade za mir v Oslu. Machado, ki živi v Venezueli v ilegali, naj bi se dogodka udeležila prihodnji teden.

Dokument ameriške vlade o zunanji politiki in varnostnih prioritetah Združenih držav Amerike poudarja, da Washingtonu ni več treba dajati prednosti Bližnjemu vzhodu.

V novi strategiji nacionalne varnosti ZDA, ki jo je objavila administracija predsednika Donalda Trumpa, so ponovljene obtožbe na račun Irana. Dokument poudarja preusmeritev globalne vloge ZDA v regionalno in krepitev nadzora nad Latinsko Ameriko.

Zunanji minister Hakan Fidan se je udeležil 23. doškega foruma v Katarju, ki je potekal od 6. do 7. decembra. Na forumu je sodeloval v pomembnih razpravah, vključno z uvodnimi zasedanji o posredovanju v času razdrobljenosti in oblikovanju varnostne arhitekture na Bližnjem vzhodu, ter opravil dvostranske pogovore.

Evropski voditelji so ukrajinskega predsednika Zelenskega posvarili pred sklepanjem kompromisov z Rusijo brez jasnih varnostnih zagotovil ZDA. Macron je poudaril, da mora Washington jasno pojasniti, kako bo zagotavljal zaščito Ukrajine.

Odpuščeni vodja kabineta ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, Andrej Jermak, je obdržal najmanj deset položajev v ukrajinski vladi. Po poročanju ukrajinskih medijev ostaja Jermak član štaba vrhovnega poveljnika, Sveta za nacionalno varnost in obrambo, in je podpredsednik Komisije za protikorupcijsko politiko. Poleg tega je sopredsednik skupine »Jermak-McFaul«, ki razvija sankcije proti Rusiji, in član številnih drugih komisij in odborov.

Francoski predsednik Emanuel Makron je evropske voditelje opozoril, da bi Združene države Amerike lahko izdale Ukrajino v morebitnih pogajanjih z Rusijo. Po poročanju nemškega časnika Spiegel naj bi ZDA razmišljale o prepustitvi ukrajinskega ozemlja brez zagotovil glede varnosti. Ta informacija je pricurljala v javnost iz zaupnega telefonskega pogovora evropskih voditeljev in ukrajinskega predsednika Zelenskega.

Azerbajdžanski zunanji minister Ceyhun Bayramov se je v Dunaju srečal z več zunanjimi ministri, med drugim s Kajo Kallas iz Evropske unije in Espenom Bartom Eidejem iz Norveške, ter z generalnim sekretarjem OVSE. Z njimi je razpravljal o odnosih med Azerbajdžanom in Armenijo, ki naj bi bila v najmirnejšem obdobju doslej, ter o varnostnih vprašanjih z Natom.