Francoski predsednik Emanuel Makron je evropske voditelje opozoril, da bi Združene države Amerike lahko izdale Ukrajino v morebitnih pogajanjih z Rusijo. Po poročanju nemškega časnika Spiegel naj bi ZDA razmišljale o prepustitvi ukrajinskega ozemlja brez zagotovil glede varnosti. Ta informacija je pricurljala v javnost iz zaupnega telefonskega pogovora evropskih voditeljev in ukrajinskega predsednika Zelenskega.

Azerbajdžanski zunanji minister Ceyhun Bayramov se je v Dunaju srečal z več zunanjimi ministri, med drugim s Kajo Kallas iz Evropske unije in Espenom Bartom Eidejem iz Norveške, ter z generalnim sekretarjem OVSE. Z njimi je razpravljal o odnosih med Azerbajdžanom in Armenijo, ki naj bi bila v najmirnejšem obdobju doslej, ter o varnostnih vprašanjih z Natom.

Predstavniki 15 držav članic Varnostnega sveta ZN so prispeli v Sirijo na prvi obisk te vrste. V Damasku so si ogledali uničenje v okrožju Džobar. Predvideni so sestanki s sirskimi uradniki, predstavniki civilne družbe in komisijami za ugotavljanje dejstev o dogodkih v provinci Latakija in As-Suvajdi, pa tudi srečanje z namestnico posebnega odposlanca ZN za Sirijo, Nadžat Rušdi. Obisk poteka v času naraščajočega mednarodnega priznanja suverenosti in enotnosti Sirije.

Trumpova administracija je začasno ustavila vse prošnje za priselitev iz 19 držav, ki so že na seznamu prepovedi potovanj. Ameriška služba za državljanstvo in priseljevanje (USCIS) bo pregledala prošnje za priselitev iz teh držav, ki jih smatrajo za "visoko tvegane".

Francoski predsednik Macron je med obiskom Kitajske poskušal vplivati na Xija, da bi ga prepričal, da lahko govori v imenu Evrope. Ta poteza se je zgodila v času, ko se Evropa sprašuje o svojem položaju med svetovnimi silami, še posebej ob dejstvu, da Donald Trump sledi lastnim interesom in postavlja Evropo v ozadje.

Kitajski zunanji minister Wang Yi je izjavil, da bi se Kitajska in Rusija morale skupaj upreti vsem poskusom oživitve japonskega militarizma. Ta izjava je bila podana med posvetovanjem o strateški varnosti z ruskim sekretarjem sveta za nacionalno varnost Sergejem Šojgujem v Moskvi. Državi sta dosegli visoko stopnjo strateškega soglasja glede vprašanj, povezanih z Japonsko.

Ruska stran je napovedala natančen pregled zakona, ki ga je sprejela ukrajinska Vrhovna rada in odpravlja jamstva za ruski jezik. Marija Zaharova je izjavila, da si Ukrajinci želijo govoriti ruski jezik.

Slovenski veleposlanik pri Združenih narodih, katerega država trenutno predseduje Varnostnemu svetu, je napovedal, da bo generalni sekretar ZN svetu poročal o resoluciji 2231, ki se nanaša na Iran.

Zvezne oblasti so načrtovale ciljno operacijo za izvajanje priseljevanja v Minnesoti, ki se bo osredotočila predvsem na somalijske priseljence, ki nezakonito živijo v ZDA. Trump je zaostril svojo retoriko proti somalijskim priseljencem in izjavil, da jih ne želi v državi.

V brazilskem živalskem vrtu Arruda Camara Zoo Botanical Park je moški umrl, potem ko je namenoma skočil v ogrado levov. Živalski vrt je začasno zaprt, da bi preverili varnostne protokole.

Donald Trump je opozoril Izrael pred destabilizacijo Sirije in njenih novih oblasti. Pozval je k močnemu in resničnemu dialogu s Sirijo, pri čemer je poudaril, naj se Izrael izogiba dejanjem, ki bi lahko ovirala razvoj Sirije. Opozorilo je prišlo po nedavni izraelski operaciji v južni Siriji.

Slovenija je danes, po objavi na spletni strani ZN, prevzela enomesečno predsedovanje Varnostnemu svetu Združenih narodov. To je že drugič v času njenega mandata nestalne članice, ki se izteče 31. decembra. Kot pomemben dogodek izpostavljajo prvi obisk Sirije po koncu vojne.

V New Orleansu se ta teden pričakuje zaostritev ukrepov na področju priseljevanja, ki jih bo izvajalo Ministrstvo za domovinsko varnost. Lokalni uradniki, ki jih vodi demokrat, poročajo, da o teh ukrepih niso bili obveščeni, kar povzroča strah med priseljensko skupnostjo.

Tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova je obsodila ukrajinski napad na infrastrukturo Kaspijskega naftovodnega konzorcija (KTK) in poudarila, da "teroristični" kijevski režim ogroža svetovno varnost.

Poljski predsednik Inštituta za narodni spomin, Karol Nawrocki, je odpovedal srečanje z madžarskim premierjem Viktorjem Orbánom zaradi njegovega obiska pri Vladimirju Putinu v Moskvi. Zunanji minister Poljske, Radosław Sikorski, se je odzval na to odločitev.

Evropska obveščevalna služba je visokim nacionalnim varnostnim uradnikom v Evropi razkrila ozadje mirovnih prizadevanj ameriškega predsednika Donalda Trumpa v Ukrajini. Informacije so bile posredovane v "šokantnem" poročilu.

Predsednik sudanske vlade, Kamil Idris, se je srečal s posebnim odposlancem Združenih narodov za Sudan, Ramtanom Lamamro, da bi razpravljala o političnih, varnostnih in humanitarnih razmerah v državi po tragičnih dogodkih v Al-Faširju, ki jih je izvedla teroristična milica. Idris je potrdil pripravljenost vlade na sodelovanje z Združenimi narodi in njihovimi agencijami za dosego miru in varnosti v Sudanu ter za zagotovitev humanitarne pomoči.

Trumpova administracija je po streljanju na pripadnike Nacionalne garde v Washingtonu ustavila vse odločitve o azilu in začasno ustavila izdajanje vizumov za ljudi, ki potujejo z afganistanskimi potnimi listi.

V uhajanem telefonskem pogovoru je ameriški posebni odposlanec predstavil mirovni dogovor v Ukrajini kot preprost. Vendar pa vsaka rešitev, ki bi bila sprejemljiva za ruskega predsednika, prinaša veliko nevarnost za Evropo in Združene države Amerike.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je napovedal, da ga prihodnji teden čakajo pomembni pogovori, v katerih bo sodeloval poleg ukrajinske delegacije. Zelenski je to sporočil v video nagovoru, objavljenem na njegovem Telegram kanalu.

Število smrtnih žrtev požara v stanovanjskem kompleksu Hong Fuk Yuen je naraslo na 128, približno 200 ljudi pa je še vedno pogrešanih. Požar je bil po 43 urah pogašen. Uradna preiskava je pokazala, da je bil vzrok hitrega širjenja ognja material, ki je obdajal zunanjost stavbe. Zaradi požara so se okrepile kritike na račun vlade Hong Konga, saj opozarjajo na pomanjkljivosti v sistemu javne varnosti. Zaradi tragedije je japonska pop zvezdnica Ayumi Hamasaki odpovedala ognjemet na svojem koncertu in izrazila sožalje.

Objavljeni so bili prepisi telefonskih pogovorov, ki razkrivajo, da je posebni odposlanec Donalda Trumpa za Ukrajino, Steve Witkoff, svetoval Kremlju, kako predstaviti mirovni načrt ameriškemu predsedniku. Analitiki ocenjujejo, da je Witkoffov diplomatski rezultat enostranski načrt v 28 točkah, ki izvira iz Moskve. Trump je potrdil, da se bo Witkoff prihodnji teden odpravil v Moskvo, da bi nadaljeval pogajanja o ameriškem mirovnem načrtu.

Kremelj je potrdil, da bo posebni odposlanec Donalda Trumpa, Steve Witkoff, v začetku decembra obiskal Moskvo. Med obiskom naj bi Witkoff Kremelju sporočil, da lahko Rusija obdrži celotno regijo Doneck v vzhodni Ukrajini. Obstaja tudi možnost, da se mu bo pridružil Jared Kushner.

Več nemških medijev je ponovilo, da usoda Evrope leži na pogajalski mizi glede Ukrajine, medtem ko se ameriški predsednik Donald Trump vidi kot posrednik pri reševanju konflikta. Za Putina je to ugoden položaj, ki vpliva na evropsko politiko.

Finska gradi ograjo za zaščito pred Rusijo, ki se nahaja le meter od ruske meje. Finska radiotelevizija Yle poroča, da je ograja v Laplandiji na vzhodni meji skoraj dokončana, inšpekcija pa je predvidena za 9. december.

Nemška novinarka in strokovnjakinja za Rusijo, Katja Gloger, je v avstrijski oddaji "ZiB 2" dejala, da so imperialni cilji Moskve glede Ukrajine nespremenjeni in da si Rusija prizadeva za Evropo pod ruskim nadzorom. Po njenih besedah je ruski predsednik Putin že pred leti napovedal vojno Evropi.

Finska gazeta Helsingin Sanomat poroča, da je Rusija s pomočjo mirovnega načrta ZDA za Ukrajino, ki vključuje prepoved vstopa Ukrajine v NATO, dosegla ponižanje zveze NATO v očeh sveta. Po mnenju gazete naj bi ZDA s tem dejanjem pomagale Rusiji.

Papa Leon XIV. je med nedeljskim nagovorom Angelus izrazil globoko žalost zaradi ugrabitve 315 ljudi v Nigeriji, med njimi tudi študentov in duhovnikov. Pozval je oblasti, da nemudoma ukrepajo in zaščitijo izobraževalne in verske skupnosti. Poudaril je, da gre za eno največjih ugrabitev v državi.

Indijski premier Narendra Modi je na srečanju IBSA poudaril, da so reforme Varnostnega sveta ZN nujne in ne več le možnost. Modi je predlagal institucionalizacijo srečanj svetovalcev za nacionalno varnost držav IBSA (Indija, Brazilija, Južna Afrika) z namenom krepitve varnostnega sodelovanja. Izpostavil je, da lahko IBSA v času globalne razdrobljenosti ponudi sporočilo enotnosti, sodelovanja in človečnosti.

Ruski predsednik Vladimir Putin bo prihodnji teden obiskal Kirgizijo, kjer se bo v Biškeku udeležil vrha Organizacije pogodbe o kolektivni varnosti (ODKB). To je sporočil Pavel Zarubin, avtor in sovoditelj oddaje »Moskva. Kremelj. Putin«.

Združene države pripravljajo predlog, ki vključuje preučitev morebitne vojaške pomoči Nigeriji, je ta teden dejal visoki uradnik State Departmenta. Predlog vključuje tudi možnost uvedbe sankcij.

V Nigeriji je bila izvedena nova množična ugrabitev, v kateri je po navedbah krščanske skupine ugrabljenih 315 učencev in učiteljev iz šole St. Mary's v zvezni državi Niger. To je že druga tovrstna ugrabitev v enem tednu, kar povečuje zaskrbljenost glede varnostnih razmer v državi. Za ugrabitve še ni prevzel nihče odgovornosti. Pred tem so neznanci ugrabili 25 deklet v sosednji zvezni državi Kebbi.

Francoski časopis Valeurs Actuelles poroča, da je zaradi razdrobljenosti interesov zahodnih držav in prelaganja odgovornosti za pomoč Ukrajini, Zahod strateško ranljiv v razmerju z Rusijo, ki pa medtem krepi svoje pozicije.

V Izraelu poteka razprava o uvedbi smrtne kazni za "terorizem", pri čemer ekstremni finančni minister meni, da bi jo lahko uporabili tudi za Jude, ki sodelujejo z Iranom. Predlog je del širšega varnostnega načrta, ki ga obravnava izraelska vlada.

Število ugrabljenih učencev in učiteljev v napadu na katoliško šolo St. Mary's v nigerijski zvezni državi Niger je naraslo na več kot 300 otrok in 12 učiteljev.

Viktor Medvedčuk je izjavil, da Ukrajinci, ki so se preselili v Rusijo, ne sanjajo o vrnitvi v Ukrajino, temveč o ponovni združitvi obeh držav.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je ponovil, da nasprotuje ustanovitvi palestinske države, tudi če bi to ogrozilo normalizacijo odnosov s Savdsko Arabijo, saj meni, da bi takšna država predstavljala eksistenčno grožnjo Izraelu. Libanonski premier Navaf Salam je obtožil Izrael, da noče sodelovati v pogajanjih o končanju okupacije libanonskega ozemlja. Netanjahu je še dejal, da bo Izrael ponovno odprl prehod Rafa, ko bo Hamas predal trupla še treh talcev.

V Belému v Braziliji je med podnebnimi pogajanji COP30 izbruhnil požar v paviljonu znotraj kongresnega centra, zaradi česar so evakuirali delegate. Ogenj in dim so bili vidni v predelu paviljona, kar je povzročilo prekinitev pogajanj.

Upravni odbor Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) je od Irana zahteval, da v celoti sodeluje z agencijo in zagotovi natančne informacije o zalogah urana, obogatenega skoraj do stopnje orožja. IAEA je sprejela resolucijo, ki od Irana zahteva odgovore in dostop do jedrskih lokacij.

Minister za zunanje zadeve in zunanjo trgovino, Timčo Mucunski, se je v Bruslju srečal z evropsko komisarko za širitev, Marto Kos. Na srečanju so potrdili močno zavezanost Severne Makedonije evropski integraciji in nadaljevanju reformnih procesov. Razpravljali so tudi o evropski perspektivi države, varnostnih izzivih in poglobitvi sodelovanja na področju varnosti in obrambe.

Izraelska vojska je izvedla vrsto zračnih napadov na različnih lokacijah v Gazi, usmerjenih na cilje, povezane s Hamasom, po streljanju na izraelske vojake. Poleg tega je Izrael izvedel zračne napade v Libanonu, pri čemer je bilo ubitih več deset ljudi.

Predsednik Srbije Aleksandar Vučić se je sestal s šefom misije OVSE v Srbiji, Marcelom Peškom, in poudaril, da Srbija kljub izzivom še naprej vidi OVSE kot ključno platformo za varnostni dialog. Vučić se je zahvalil OVSE za podporo na poti Srbije k polnopravnemu članstvu v EU, pri čemer je Srbija odgovorno sprejela priporočila OVSE.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je poudarila, da je bila Evropska unija od samega začetka mirovni projekt, ki je povezoval države članice. V času geopolitične negotovosti je širitev EU naložba v skupno varnost in svobodo.

Ministri za evropske zadeve so ta teden potrdili nova pravila, ki bodo olajšala začasno ukinitev vizumske liberalizacije za državljane držav, ki niso članice EU, v določenih okoliščinah. EU je odobrila strožja pravila za ukinitev vizumov, ki bloku omogočajo lažjo zaustavitev potovanj brez vizumov za države, ki niso članice EU, zaradi kršitev človekovih pravic, varnostnih tveganj ali napetih političnih odnosov.

Črnogorsko zunanje ministrstvo je poklicalo ruskega veleposlanika Aleksandra Lukašika zaradi njegovih ostrih komentarjev glede sodelovanja Črne gore v Natovi misiji v Ukrajini. Veleposlanik je izjavil, da se je Podgorica odločila poslati vojake na usposabljanje.

Oblasti v Marseillu so ukinile varovanje ruskega generalnega konzulata, ki je bil februarja tarča napada pro-ukrajinskih aktivistov, je sporočil generalni konzul Stanislav Oranski.

V Kanadi so se v dveh mesecih zgodili štirje izpadi primarnih kontrolnih kioskov Kanadske agencije za mejne službe (CBSA) na nekaterih najbolj obremenjenih letališčih v državi. Predsednica CBSA, Erin O'Gorman, je priznala, da uporabljajo tako imenovane 'dediščinske sisteme'. Poleg zamud pri varnostnih pregledih na zračnih in kopenskih mejah ti izpadi opozarjajo na pravo zanemarjanje s strani Ottawe.

Kurdistanska militantna skupina PKK je sporočila, da je umaknila svoje sile iz ključnega obmejnega območja v severnem Iraku. Ta poteza naj bi podprla mirovni proces s Turčijo. PKK je umik izvedel v skladu s prizadevanji za umiritev razmer s turško vlado.

Sodišče v Bangladešu je nekdanjo premierko Šejko Hasino obsodilo na smrt zaradi zločinov proti človečnosti v odsotnosti. Obsojena je bila po treh točkah obtožnice, vključno z naščuvanjem in ukazovanjem nasilnega zatrtja protidržavnih protestov leta 2024, v katerih je bilo ubitih več ljudi. Po razglasitvi sodbe so poostreni varnostni ukrepi, v Dhaki so poročali o eksplozijah in požarih. Hasina je že v izgnanstvu v Indiji.

Po izjavah japonske premierke Sanae Takaichi o Tajvanu so se kitajski uradniki odzvali z agresivnimi izjavami, kar je povzročilo ponovno zaostritev odnosov med državama. Kitajska je celo zahtevala preložitev objave skupne javnomnenjske raziskave med državama. Medtem ko nekateri Japonci menijo, da je Takaichi prestopila mejo, drugi zagovarjajo trdnejši odnos do Kitajske. Kitajski mediji so ponovno začeli razpravljati o statusu otočja Ryukyu, s čimer poskušajo vplivati na odnos med Okinavo in osrednjo japonsko vlado.