Putinova strategija v Ukrajini vpliva na prihodnost Evrope, Trump v vlogi mirovnika

Srečanje med Donaldom Trumpom in Vladimirjem Putinom je bilo odpovedano. Ukrajinski predsednik in evropski voditelji so obtožili Putina, da zavlačuje mirovna pogajanja in zavračajo ozemeljske koncesije za mir. Ruski zunanji minister Lavrov je poudaril, da ne bo trajnega miru, če ne bodo odpravljeni temeljni vzroki vojne. Poljska je opozorila, da bi lahko aretirala Putina, če bi preletel njihov zračni prostor.

Ukrajina je načrtovala, da bo pridobila podporo Donalda Trumpa, celo z načrtovanim srečanjem v Washingtonu in potencialno dobavo raket Tomahawk. Vendar pa je en telefonski klic Vladimirja Putina očitno spremenil Trumpovo stališče.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v svojem novoletnem nagovoru vojakom in državljanom poudaril neomajno prepričanje v končno vojaško zmago v Ukrajini, kjer ruska ofenziva traja že skoraj štiri leta. V govoru je državljane pozval k enotnosti in podpori vojakom na fronti, ki jih je označil za heroje. Hkrati je vrhovni poveljnik ruskih sil, general Valerij Gerasimov, odredil nadaljevanje vzpostavljanja t. i. varnostnih pasov znotraj ukrajinskih regij Sumi in Harkov, kar Moskva utemeljuje kot nujno obrambno mero za zaščito svojih obmejnih območij pred ukrajinskimi napadi. Medtem ko Kremelj utrjuje svojo vojaško držo, je novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump na družbenih omrežjih delil uvodnik časnika New York Post, ki Rusijo neposredno obtožuje za zastoj v mirovnih pogajanjih. Trump je s tem dejanjem nakazal kritičen odnos do Putinovih trditev in namignil, da je prav ruska stran tista, ki ovira pot do končanja konflikta. Razmere na terenu ostajajo zaostrene, saj so ruski uradniki obtožili Kijev za smrtonosne napade z droni v vasi Horli, v katerih je umrlo najmanj 24 ljudi, kar je še dodatno obremenilo že tako zastale diplomatske pogovore. Ameriški obveščevalni viri so ob tem zavrnili ruske navedbe, da naj bi Ukrajina poskušala izvesti atentat na Putina v njegovi rezidenci.