Nekdanji nogometni zvezdnik Herschel Walker je bil potrjen s strani ameriškega senata za veleposlanika ZDA na Bahamih. Walker, čigar kandidatura za senat v Georgii leta 2022 je bila burna, bo zasedel mesto, ki je bilo prazno že 15 let. Potrditev je bila izvedena kljub njegovi prejšnji politični neizkušenosti in kontroverznosti.

Nekdanja nemška kanclerka Angela Merkel je v nedavni analizi del odgovornosti za rusko invazijo na Ukrajino pripisala Poljski in baltskim državam. Po njenem mnenju je njihov odpor prispeval k odločitvi Rusije za invazijo. Te države so se na izjave Merkelove odzvale z ogorčenjem, jo obtožile ponarejanja zgodovine in sledenja kremeljski propagandi.

Po potrditvi imunitete v Evropskem parlamentu je Ilaria Salis izrazila zadovoljstvo in poudarila, da je glasovanje zmaga za demokracijo in antifašizem. Prejela je tudi podporo kolegov, vključno z Mimmo Lucanom, ki ji je izročil šopek rož. Kljub temu so se pojavile nove kritike, pri čemer je Salis ponovno opozorila na "nove fašiste".

V Evropi poteka razprava o zakonu "Chat Control" za boj proti otroški pornografiji, ki ogroža šifriranje aplikacij, kot sta Signal in WhatsApp. V Italiji se pripravlja proračun, ki namenja več sredstev vojski na račun socialnega varstva, zdravstva in izobraževanja. V Mehiki pa zakonodajalci predlagajo do šest let zapora za ustvarjanje in deljenje memov, nalepk in deepfake videoposnetkov brez dovoljenja.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izrazil prepričanje, da bo Ukrajina postala članica Evropske unije, ne glede na stališče madžarskega premierja Viktorja Orbána. Poudaril je, da verjame, da večina Madžarov podpira vstop Ukrajine v EU. Orbán se je odzval na Zelenskijeve izjave, pri čemer podrobnosti njegovega odziva niso navedene. Zelenski je Orbána ostro kritiziral v video posnetku in ga obtožil širjenja laži o Ukrajini.

V Beogradu so se zbrali protestniki pod sloganom "Lustracija - seznam obstaja". Protest se je začel pred Agencijo za preprečevanje korupcije, nadaljeval pa proti tožilstvu za organizirani kriminal.

Sébastien Lecornu je odstopil s položaja francoskega premierja le 14 ur po imenovanju, s čimer je postal premier z najkrajšim mandatom v peti republiki. Ministri njegove kratkotrajne vlade bodo prejeli 28.000 evrov odpravnine, kar predstavlja tri mesečne plače. Razlog za odstop so bile grožnje z rušenjem vlade s strani zaveznikov in nasprotnikov.

Gruzijski premier Irakli Kobakhidze je obtožil protestnike, ki so poskušali vdreti v predsedniško palačo, poskusa strmoglavljenja vlade. Obenem je Evropsko unijo obtožil vmešavanja v notranje zadeve države in napovedal nadaljnje aretacije protestnikov.

V Gruziji so se nadaljevali protesti zaradi spornih lokalnih volitev, protestniki so poskušali vdreti v predsedniško palačo, pri čemer je bilo aretiranih pet ljudi. Premier Irakli Kobakhidze je obtožil EU vmešavanja v notranje zadeve države in dejal, da so protestniki poskušali strmoglaviti vlado. Vladajoča stranka je protestnike obtožila poskusa rušenja ustavne ureditve in za proteste okrivila Bruselj. Govornik parlamenta je izjavil, da gruzijsko ljudstvo pričakuje opravičilo EU zaradi podpiranja nasilja med protesti. Konzervativna stranka Gruzijske sanje je obtožila globaliste in EU, da skušajo strmoglaviti izvoljeno vlado.

Relatorka Združenih narodov za palestinska ozemlja, Francesca Albanese, je zapustila studio med televizijsko oddajo In Onda na La7, zaradi nestrinjanja z ostalimi gosti o opredelitvi dogajanja v Gazi kot genocida. Albanese je pojasnila, da ne more razpravljati s posamezniki, ki nimajo strokovnega znanja o Gazi. Do spora je prišlo, ko je Francesco Giubilei omenil Liliano Segre, kar je Albanese označila za nesprejemljivo, saj po njenem mnenju bolečina Segrejeve ne upravičuje njene presoje o dogajanju v Gazi.

Zvezni sodnik je začasno prepovedal predsedniku Trumpu, da bi v Portland poslal 200 pripadnikov Nacionalne garde. Trump pa je odobril napotitev Nacionalne garde v Chicago, kjer so prav tako izbruhnili protesti po posredovanju Ministrstva za domovinsko varnost. V Chicagu je bil v napadu z vozilom tarča tudi ICE. Svetovalec Trumpove administracije, Stephen Miller, je bil obtožen širjenja "propagande" v zvezi s sodnikom, ki je prepovedal napotitev garde v Portland.

Po zmagi na parlamentarnih volitvah na Češkem je Andrej Babiš obljubil, da bo njegova vlada proevropska in pro-NATO. Babiš je zagotovil zvestobo Evropi in napovedal pogovore za oblikovanje nove vlade. Kljub temu se pojavljajo vprašanja o morebitnem evroskeptičnem obratu, čeprav se je zavezal k pro-zahodni politiki.

V Tbilisiju so izbruhnili protesti, med katerimi so zamaskirani protestniki s simboli EU in Ukrajine trčili s policijo v bližini predsedniške palače. Gruzijski premier Irakli Kobakhidze je protestnike obtožil poskusa strmoglavljenja vlade in Evropsko unijo vmešavanja v gruzijsko politiko. Protesti so vključevali tudi sežiganje pohištva.

Po strmoglavljenju Bašarja al-Assada so v Siriji potekale prve parlamentarne volitve, katerih rezultati so bili objavljeni. Kot zmagovalci so se izkazale sunitske in konservativno-sunitske sile. Nemška vlada je volitve označila za 'prvi korak', vendar so prisotne tudi kritične ocene. Izvoljenih je bilo 140 od 210 poslancev, vendar ni jasno, kakšno vlogo in moč bo imel parlament v prihodnje. Opaženo je, da je bilo izvoljenih malo žensk in pripadnikov manjšin.

V Ariyalurju je CPI(M) obsodil policijsko nasilje in pridržanje protestnikov. V Gruziji je policija uporabila solzivec in vodne topove proti protestnikom pred predsedniško palačo, aretiranih je bilo pet aktivistov. Na Nizozemskem so aretirali protestnike, ki so zasedli železniško progo v Haagu, vendar so jih kasneje izpustili. Na Maldivih so protesti proti vladi predsednika Muizzuja zaradi korupcije in naraščajočih cen privedli do spopadov in aretacije osmih ljudi.

Protestniki so poskušali zavzeti predsedniško palačo v Tbilisiju, pri čemer so se spopadli s policijo. Aretiranih je bilo pet ljudi. Obenem so opernega pevca Paato Burchuladzeja in še štiri organizatorje pro-EU protestov obtožili spodbujanja k uporu in poskusa strmoglavljenja vlade.

V Londonu je prišlo do soočenja med protestniki za Palestino in novinarjem GB News. V Dublinu so se zbrali protestniki proti množičnim migracijam in vladni politiki. V Gruziji so izbruhnili nasilni protesti pred predsedniško palačo, kjer so protestniki zanetili požare. Londonska policija je aretirala skoraj 500 mirnih protestnikov "Defend Our Juries". Na protestih v Gruziji so opazili nepalsko zastavo, kar naj bi bila posledica navdiha, ki ga je gibanje dobilo od nepalskih protestov generacije Z.

V Dharwadu v Indiji so nekdanji vojaki in študenti prava protestirali zaradi domnevnega napada policije in zahtevali ukrepanje proti policijskemu osebju. V Nigeriji se je Parlamentarna zveza zaposlenih odločila, da se ne bo udeležila načrtovanega protesta v državnem zboru. V Haryani v Indiji so pro-palestinske protestnike zadrževali v priporu več kot 24 ur po nedeljskem protestu v znak solidarnosti s Palestino.

Svetovna javnost pozorno spremlja prve parlamentarne volitve v Siriji po padcu Asadovega režima decembra lani, ki predstavljajo ključno prelomnico v politični zgodovini države in previden korak v politični tranziciji.

Andrej Babiš, čigar stranka ANO je zmagala na čeških parlamentarnih volitvah s približno 35 % glasov, je napovedal, da bo poskušal sestaviti enostrankarsko vlado, vendar bo o sodelovanju razpravljal tudi z manjšima strankama, vključno s skrajno desno SPD. Babiš naj bi bil pragmatik in si želi »rešiti Evropo«.

V Tbilisiju so potekali protesti, na katerih so demonstranti zahtevali izpustitev opozicijskega voditelja Gele Khasaia. Protestniki so blokirali Rustavelijevo avenijo in Trg svobode, kar je že 309. zaporedni dan, da ovirajo promet pred parlamentom. Protesti so se časovno ujemali z lokalnimi volitvami.

Stranka ANO Andreja Babiša je zmagala na čeških parlamentarnih volitvah s približno 35,5 % glasov po preštetih 94 % glasovnic, vendar ni osvojila večine. Lokalni mediji so ga označili za 'češkega Trumpa'.

Sanae Takaiči, ki je blizu temu, da postane prva premierka Japonske, ima po poročanju več virov družbeno konservativna stališča v državi, ki je še vedno globoko patriarhalna. Njena heroina je...

Poleg predstavitve non-paperja v Bruslju, v katerem sta Andrija Nikolić in Ivan Vuković opozorila na demokratično nazadovanje Črne gore, je Vladimir Bečić obiskal Berane in izpostavil pomembnost svobode. Milan Jovanović iz Debunk.org je opozoril na pomanjkanje enotnosti institucij pri soočanju s hibridnimi grožnjami. DPS pa je pozvala Ivana Ivanovića, naj pri omembi povezav s kriminalom začne pri poslancih PES.

V Gruziji so se okrepili protivladni protesti pred lokalnimi volitvami. Opozicijski voditelji so pozvali k velikim protestom in bojkotu volitev, kar je razkrilo razdeljenost v opoziciji. Policija je preprečila poskus vdora protestnikov v predsedniško palačo. Gibanje je sledilo lokalnim volitvam, ki jih je del opozicije bojkotiral. V ZDA pa so številne skupine pozvale republikanske voditelje v Arizoni, da kaznujejo poslanca Johna Gillettea zaradi groženj z usmrtitvijo demokratske kongresnice.

Romunski predsednik Nicușor Dan je voditeljem Evropske unije v Københavnu predstavil 25-stranski dokument, ki dokazuje vpletenost Rusije v romunske predsedniške volitve prejšnje leto. Poročilo vsebuje dokaze o uporabi dezinformacijske infrastrukture, ki jo je koordinirala Ruska federacija že od leta 2022, z namenom ustvarjanja protisistemske percepcije in vplivanja na volitve leta 2024.

Članki obravnavajo različne teme. Prvi članek govori o tem, kako nogometna kluba Zrinjski in Shkendija, kljub temu da se ne bosta pomerila v konferenčni ligi, povezuje zgodovina mest Mostar in Tetovo. Drugi članek se osredotoča na afriški izziv tradicionalni Mercatorjevi kartografiji. Tretji članek poroča o nasprotovanju v Italiji glede podelitve ključev mesta Sassari doktorici Albanese zaradi njenih izjav o policiji. Zadnji članek pa obravnava volitve na Češkem in poziv predsednika Pavla k ohranjanju proevropske usmeritve države pred ruskim vplivom.

Romunsko zunanje ministrstvo je zavrnilo izjave ruskega predsednika Vladimirja Putina o domnevnih manipulacijah na romunskih volitvah in poudarilo, da ne bo sprejemalo lekcij o demokraciji iz Moskve. Ministrstvo je Rusijo obtožilo vmešavanja v volilne procese v Romuniji in Moldaviji, pri čemer se je sklicevalo na Putinove izjave na forumu Valdai, ki so obravnavale razveljavljene predsedniške volitve v Romuniji.

Nekdanji sirski predsednik Bašar al Asad, ki je bil odstavljen decembra, naj bi bil v Moskvi žrtev poskusa zastrupitve in je bil zaradi tega sprejet v bolnišnico. Po zdravljenju so ga iz bolnišnice odpustili. Visoka sirijska vojaška delegacija je prispela v Rusijo pred pričakovanim obiskom predsednika Sharaa-ja.

Po poročanju The New York Timesa bi Češka lahko prenehala dobavljati strelivo ukrajinskim oboroženim silam, če bi na parlamentarnih volitvah zmagalo opozicijsko gibanje ANO ('Akcija nezadovoljnih državljanov'). S tem bi se lahko ogrozil pomemben kanal za oskrbo ukrajinske vojske.

Milorad Dodik je iz Sočija za RTRS potrdil, da bo Siniša Karan kandidat Zveze neodvisnih socialistov (SNSD) za predsednika Republike Srbske na predčasnih volitvah. Predlog bo predstavljen koalicijskim partnerjem.

Kremlj je obtožil moldavske oblasti, da so preprečile stotisočem moldavskim državljanom, ki živijo v Rusiji, da bi glasovali na parlamentarnih volitvah, saj naj bi jim bili na voljo samo dve volišči. Po podatkih ruskih uradnikov v Rusiji živi okoli 500.000 moldavskih državljanov. Opozicija v Moldaviji napoveduje pritožbe.

Rusija je zanikala kakršnokoli vmešavanje v nedavne parlamentarne volitve v Moldaviji, kjer je zmagala vladajoča proevropska stranka. Moldavske oblasti so Rusijo obtožile vmešavanja v predvolilni proces, da bi ustavile državo na poti v Evropsko unijo, kar je Rusija označila za "cinične insinuacije". Poleg tega je ruski predsednik Vladimir Putin podpisal zakon o umiku Rusije iz Evropske konvencije o preprečevanju mučenja.

Proevropska stranka Akcija in solidarnost (PAS), ki jo vodi predsednica Maia Sandu, je na parlamentarnih volitvah v Moldaviji dosegla prepričljivo zmago, kar naj bi pomenilo odločen korak k oddaljitvi od vpliva Moskve. Volitve so sprožile različne odzive, vključno s primerjavami z Romunijo. Rusija je zanikala obtožbe o vmešavanju v volitve, medtem ko se v Moldaviji pojavljajo vprašanja o prihodnosti države med Evropo in preteklostjo.

Nemški kancler Friedrich Merz je izjavil, da Evropa "ni v vojni, vendar tudi ni več v miru" z Rusijo. Poudaril je, da je ruska vojna "vojna proti naši demokraciji in svobodi" ter da je cilj Moskve spodkopati enotnost v bloku.

Romunsko ministrstvo za zunanje zadeve (MAE) je čestitalo državljanom Republike Moldavije za zgledno udeležbo na volitvah in proevropskim strankam za zmago v težkih razmerah. Oana Țoiu je zagotovila partnerstvo z Romunijo pri soočanju z zunanjimi izzivi. Poudarili so, da ima izvoljeni parlament veliko odgovornost, da postane cilj evropske integracije realnost.

Proevropska stranka Akcija in Solidarnost (PAS) je na volitvah v Moldaviji osvojila več kot 50 % glasov in 55 od 101 sedežev v parlamentu, s čimer si je zagotovila večino. S tem so bili preprečeni načrti Rusije. Kolumbijska zunanja ministrica pa je protestno zavrnila ameriški vizum, ker so ZDA preklicale vizum kolumbijskemu predsedniku Gustavu Petru. Medtem argentinske gospodarske težave ogrožajo nacionalno varnost.

Članki s spletnih strani theduran.com in sgtreport.com poročajo o različnih temah. V Moldaviji naj bi vladala panika zaradi bližajočih se volitev. Poročajo tudi o tem, da naj bi Ukrajina zmagovala v vojni, ter o domnevnih načrtih ukrajinskega predsednika Zelenskega za izzivanje protestov zaradi lakote. Poleg tega omenjajo tudi Trumpovo posredovanje v Portlandu, ki ga opisujejo kot vojno.

Na parlamentarnih volitvah v Moldaviji je proevropska Stranka akcije in solidarnosti (PAS), ki ji pripada tudi predsednica Maia Sandu, ohranila absolutno večino. Po preštetju več kot 98 % glasov je PAS prejela okoli 49,6 % do 50 % glasov, s čimer si je zagotovila zmago nad proruskimi strankami. PAS je na oblasti od leta 2021.

Gvineja bo 28. decembra izvedla prve predsedniške volitve po državnem udaru leta 2021, ko je oblast prevzel general Mamadi Doumbouya. Datum volitev je bil objavljen v predsedniškem odloku, ki je bil prebran na državni televiziji. Te volitve predstavljajo pomemben korak v politični tranziciji države po vojaškem prevratu.

Francoski predsednik Emmanuel Macron in poljski premier Donald Tusk sta pozdravila zmago proevropske stranke PAS na parlamentarnih volitvah v Moldaviji. Macron je izrazil podporo Francije Moldaviji v njenih evropskih prizadevanjih, Tusk pa je pohvalil pogum moldavskega ljudstva in dejal, da so rešili demokracijo v Evropi. Macron je obsodil poskuse vmešavanja in pritiske med volitvami.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je čestital moldavski predsednici Maii Sandu za zmago proevropskih sil na parlamentarnih volitvah in poudaril, da Rusiji ni uspelo destabilizirati Moldavije, kljub velikim finančnim sredstvom, ki jih je vložila v ta namen. Zelenski je obljubil nadaljnjo podporo Ukrajine Moldaviji in poudaril, da "destabilizacijske aktivnosti Rusije izgubljajo teren".

Visoki predstavniki Evropske unije so izrazili olajšanje, ker je proevropska vladajoča stranka, ki jo vodi predsednica Maia Sandu, na parlamentarnih volitvah v Moldaviji obdržala večino kljub ruskemu vmešavanju. Izražajo podporo evropski usmeritvi Moldavije in blokiranju ruskih poskusov prevlade v regiji.

Proevropska stranka Akcija in solidarnost (PAS) je na parlamentarnih volitvah v Moldaviji osvojila prepričljivo zmago, kar je ključnega pomena za prihodnost države. Zmaga je bila boljša od pričakovanj zahodnih zaveznikov, vendar še vedno ostajajo ovire za vstop v EU, saj se ruska kampanja za povečanje nezaupanja v družbi nadaljuje, pogovori o članstvu pa so zastali.

Proevropska Stranka akcije in solidarnosti (PAS) je na parlamentarnih volitvah v Moldaviji ponovno osvojila večino, kar bo omogočilo nadaljevanje proevropskega usmerjanja države in prizadevanja za vstop v EU. Kljub močnemu vplivu Moskve je proevropska usmeritev zmagala, kar pomeni poraz za rusko usmerjeno opozicijo in Putina.

Evropski voditelji, med njimi António Costa, Ursula von der Leyen in Emmanuel Macron, so pozdravili zmago proevropske stranke v Moldaviji in jo označili za jasno sporočilo proti Rusiji ter za lekcijo celotni Evropi o tem, kako premagati tuje vplive. Poudarili so, da so poskusi ruskega vmešavanja propadli.

Proevropska stranka PAS predsednice Sandu je zmagala na parlamentarnih volitvah in obdržala večino v parlamentu kljub domnevnemu ruskemu vmešavanju. Voditelji Evropske unije so pozdravili izid volitev, ki povečujejo možnosti za vstop Moldavije v EU. Proruske stranke so napovedale proteste in izpodbijajo rezultate volitev.

Moldavska policija je izdala opozorilo, da naj bi določene skupine ljudi načrtovale destabilizacijo države z organiziranjem protestov, ki naj bi se začeli po polnoči in se nadaljevali v ponedeljek. Opozorilo prihaja v času napetosti po volitvah, ko je Igor Dodon pozval svoje podpornike na ulice.

V Moldaviji, državi kandidatki za članstvo v EU, so parlamentarne volitve zaznamovale medsebojne obtožbe o manipulacijah in poskusih sabotiranja. Proevropske in proruske strani so druga drugo obtoževale o vmešavanju v volilni proces, ki je ključen za prihodnost države.

Rusija si prizadeva širiti svoj vpliv v Evropi z različnimi metodami, vključno z dezinformacijami in financiranjem političnih sil. V Nemčiji to počne s pomočjo kulturne diplomacije, ki spodkopava Ukrajino. V Moldaviji in na Češkem, kjer bodo kmalu volitve, se širijo proruske dezinformacije, kar ogroža podporo Ukrajini in vpliv EU v vzhodni Evropi. Strokovnjaki opozarjajo, da je cilj Rusije obkoliti Ukrajino.