Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je opozoril, da politične igre okoli Ukrajine lahko pripeljejo do tretje svetovne vojne. Poudaril je, da regionalne krize pogosto prerastejo v globalne konflikte, in pozval k ustavitvi "iger" v zvezi z ukrajinskim vprašanjem.

Donald Trump je lansiral 'zlato kartico' za tujce, ki želijo živeti v ZDA, opozoril, da bi lahko konflikt v Ukrajini prerasel v tretjo svetovno vojno, in se pojavil s povoji na rokah, kar je sprožilo ugibanja o njegovem zdravstvenem stanju. Objavljena je bila tudi fotografija, na kateri naj bi Trump uporabljal hoduljo, njegova priljubljenost pa je padla pri dveh vprašanjih, ki jih je obljubil popraviti. Ed Davey je izjavil, da bi se moral Keir Starmer upreti 'nezanesljivemu zavezniku' Donaldu Trumpu.

Ruski predsednik Vladimir Putin je poudaril podporo Rusije Iranu v zvezi z jedrskim programom. Povedal je, da sta Moskva in Teheran v tesnih stikih in da se usklajevanje med državama nadaljuje s stalno komunikacijo med zunanjimi ministri, kar kaže na nadaljevanje strateškega partnerstva.

Islandija se je kot peta država pridružila Španiji, Nizozemski, Irski in Sloveniji pri bojkotu Evrovizije 2026 zaradi udeležbe Izraela. Islandski nacionalni radiotelevizijski zavod RÚV je uradno napovedal bojkot v znak protesta proti odločitvi Evropske radiodifuzne zveze (EBU).

Somalijski obrambni minister Ahmed Moallim Fiqi je ostro obsodil izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je Somalijo označil za 'umazano' državo, njene prebivalce pa za 'smeti'. Minister je Trumpa pozval, naj se raje osredotoči na izpolnjevanje obljub ameriškim državljanom, namesto da se ukvarja z žaljenjem Somalije.

ZDA ne poskušajo prepričati Avstrije, Madžarske, Italije in Poljske, da zapustijo Evropsko unijo, temveč opozarjajo, da se v njej počutijo kot tujki in da EU prevečkrat deluje proti interesom držav članic, je dejal poslanec ruske dume Anatolij Vaserman.

Iranske varnostne sile so Nobelovo nagrajenko za mir Narges Mohammadi in najmanj osem drugih aktivistov aretirale v Mashhadu med spominsko slovesnostjo. Norveški Nobelov odbor je aretacijo obsodil kot brutalno. Med aretacijo so jo varnostni agenti v množici vlekli do avtomobila.

Pomočnik ruskega predsednika Jurij Ušakov je izjavil, da so potovanja voditelja kijevskega režima, Vladimirja Zelenskega, po Evropi namenjena vključevanju za Rusijo nesprejemljivih predlogov v mirovni načrt ZDA.

Posebni odposlanec ZDA za Belorusijo, John Koul, je izjavil, da Lukašenko daje ZDA dobre nasvete glede reševanja konflikta v Ukrajini. Poudaril je, da ima Lukašenko tudi možnost svetovanja ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu, kar je zelo koristno. Na srečanju v Minsku sta Lukašenko in Koul razpravljala tudi o normalizaciji odnosov med državama.

Svet ministrov ECOWAS je na srečanju v Abuji v Nigeriji soglasno podprl kandidaturo ganskega predsednika Johna Dramanija Mahame za predsednika Afriške unije leta 2027, ko bo rotacijsko predsedstvo pripadlo zahodni Afriki. Odločitev je bila sprejeta na 95. rednem zasedanju Sveta ministrov ECOWAS.

Kitajska protijaponska kampanja je doživela preobrat, saj so poteze kitajskih »volčjih bojevnikov« razjezile japonsko spletno skupnost. Podrobnosti o spornih dejanjih niso navedene, vendar je jasno, da so povzročile negativne odzive na Japonskem.

Namestnik tajvanskega predstavnika v Indiji, Xie Bohui, je danes med sprejemom gostov nenadoma zbolel in izgubil zavest. Kljub hitri zdravniški pomoči je umrl v starosti 52 let. Dogodek je pretresel tajvansko predstavništvo v Indiji.

Nova poročilo preiskovalcev ZN razkriva, da je bila venezuelska bolivarska nacionalna garda (GNB) v zadnjem desetletju vpletena v uboje, samovoljna pridržanja, mučenje in spolno nasilje, usmerjeno proti protestnikom in nasprotnikom predsednika Nicolása Madura.

Irakijec Barham Ahmed Salih je bil imenovan za novega visokega komisarja ZN za begunce. Nekdanji predsednik Iraka je na tem položaju nasledil dosedanjega komisarja. Za to mesto se je potegoval tudi nekdanji maršal poljskega Sejma, Szymon Hołownia.

Kosovo je začelo sprejemati migrante, ki jih deportirajo Združene države Amerike in niso kosovskega porekla. Sporazum o sprejemu migrantov je bil sklenjen z administracijo predsednika Donalda Trumpa.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v telefonskem pogovoru izrazil podporo venezuelskemu predsedniku Nicolasu Maduru, sredi naraščajočih napetosti med Venezuelo in ZDA zaradi ameriške vojaške prisotnosti v Karibih. Putin je poudaril solidarnost z venezuelskim ljudstvom in potrdil podporo Madurovimi prizadevanji za zaščito nacionalnih interesov in suverenosti Venezuele. Oba voditelja sta se strinjala o nadaljnjem krepitvi dvostranskega sodelovanja.

Tiskovni predstavnik ruskega predsednika, Dmitrij Peskov, je izjavil, da v Kremlju prvič slišijo o prihajajočem vrhu predstavnikov ZDA, Ukrajine in Evrope v Parizu. Peskov je svetoval novinarjem, naj berejo novice v odgovor na vprašanje o potovanju Donalda Trumpa v Evropo.

Rusija je v odsotnosti obsodila tožilca Mednarodnega kazenskega sodišča (MKS) Karima Khana na 15 let zapora, sporoča ruska generalna prokuratura. Moskovsko mestno sodišče je v odsotnosti obsodilo osem sodnikov MKS in Khana na različne zaporne kazni. Khan bo prvih devet let preživel v zaporu, preostanek kazni pa v koloniji strogega režima. Ostali predstavniki MKS so bili obsojeni na zaporne kazni od treh let in pol do 15 let.

Vietnam je izrazil podporo svobodni plovbi v Tajvanski ožini, sklicujoč se na mednarodno pravo, vključno s Konvencijo Združenih narodov o pomorskem pravu iz leta 1982. To stališče je bilo izraženo kot odgovor na vprašanja o prehodu vietnamskih vojaških ladij skozi ožino, s čimer je Vietnam pokazal, da ne popušča pritisku Pekinga glede tega vprašanja.

Ukrajinski ambasador na Poljskem, Vasil Bodnar, je sporočil, da si Kijev prizadeva za čimprejšnje srečanje med ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim in poljskim predsednikom Karolom Nawrockim v Varšavi, po možnosti še letos. Ukrajinska stran je predlagala svoj termin srečanja in zdaj čaka na odgovor Poljske.

Kolumbija je pripravljena ponuditi azil venezuelskemu predsedniku Nicolasu Maduru, če bo odstopil z oblasti zaradi pritiska Združenih držav Amerike, je izjavila kolumbijska zunanja ministrica Rosa Viljavisensio.

Obilno deževje je povzročilo obsežne poplave v ameriški zvezni državi Washington, zaradi česar so oblasti izdale odredbe o evakuaciji za več deset tisoč prebivalcev. Guverner Bob Ferguson je pozval ljudi na ogroženih območjih, naj upoštevajo navodila lokalnih oblasti in se evakuirajo. Ocenjujejo, da je do 100.000 prebivalcev prizadetih zaradi odredb o evakuaciji.

Tajski premier Anutin Charnvirakul je razpustil parlament in napovedal predčasne volitve v naslednjih 60 dneh. Odločitev je bila sprejeta sredi politične krize in ponovnega zaostrovanja odnosov s sosednjo Kambodžo.

Predsednik je izjavil, da dokler ima Izrael privilegiran položaj, ne moremo govoriti o pravičnem miru. Opozoril je, da odsotnost mednarodnih kazni za Izrael po vojaškem posredovanju v Iranu spodkopava temelje pravičnosti in dolgoročnega miru.

Ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da si želi skleniti dogovor z Iranom in da je Teheran prav tako naklonjen dogovoru. Kljub temu pa je Trump Republiko Iran tudi opozoril in zagrozil.

Po zasegu tankerja ob obali Venezuele je Donald Trump nakazal, da bi lahko kmalu sledile kopenske operacije. Čeprav ni navedel natančnega datuma ali države, je poudaril, da se bodo zgodile "kmalu".

Vladimir Putin in Recep Tayyip Erdoğan sta v Ašhabadu razpravljala o načrtih Evropske unije glede ruskega premoženja. Izrazila sta zaskrbljenost, da bi izguba ruskih sredstev lahko spodkopala temelje mednarodnega finančnega sistema. Oba predsednika sta to označila kot "veliko prevaro".

Sodniki in tožilci Mednarodnega kazenskega sodišča (MKS) v Haagu delujejo pod finančnimi in potovalnimi omejitvami, podobnimi tistim, ki jih ZDA nalagajo Vladimirju Putinu in Osami bin Ladnu. Devet uslužbencev, vključno s šestimi sodniki in glavnim tožilcem MKS, je bilo sankcioniranih s strani ameriškega predsednika Donalda Trumpa zaradi preiskav proti uradnikom iz ZDA in Izraela, ki nista članici sodišča.

Sekretar ruskega sveta za varnost, Sergej Šojgu, je v imenu ruskega predsednika Vladimirja Putina laošškemu predsedniku Thonglounu Sisoulithu podelil orden Aleksandra Nevskega. Podelitev je bila izvedena kot "častna misija".

Indija in Liberija sta podpisali memorandum o soglasju za okrepitev sodelovanja na področju farmakopeje. Cilj sporazuma je spodbujanje skupnih standardov kakovosti med državama, s čimer se bo izboljšal dostop do varnih in cenovno dostopnih zdravil, ter okrepilo globalno zdravstveno sodelovanje.

Svetovna ureditev se spreminja, pri čemer se Globalni jug kaže z vse večjo samozavestjo in premika osi moči. Zahodna zavezništva se slabijo, kar bi moralo biti za Evropo opozorilo.

Kralj Charles III. je sporočil, da bo njegovo zdravljenje raka prihodnje leto zmanjšano in preusmerjeno v preventivno fazo. Čeprav ni ozdravljen, je to označil za 'mejnik' in 'blagoslov' v svojem boju z boleznijo.

Trumpova administracija je ob predstavitvi nove nacionalne varnostne strategije (NSS) presenetila strokovnjake s spremembo v retoriki glede Kitajske. Prejšnje ostre izjave o Kitajski kot "najpomembnejšem geopolitičnem izzivu Amerike" so izginile.

Predsednik ZDA Donald Trump je izjavil, da kampanja njegove vlade proti Venezueli "zadeva veliko stvari", vključno z imigracijo in trgovino z drogami. ZDA ciljajo na domnevne tihotapske ladje v Karibih in so zasegle tanker, ki je prevažal venezuelsko nafto.

Jurij Ušakov je izjavil, da Rusija še ni seznanjena s popravljeno različico ameriških predlogov za Ukrajino in da se ji morda ne bodo vse spremembe zdele sprejemljive. Poudaril je, da bo Rusija morala pregledati dokumente, ki jih ZDA usklajujejo z evropskimi državami in Ukrajino. Ušakov je tudi izrazil prepričanje, da se bodo aktivni stiki med Rusijo in ZDA prej ali slej obnovili. Poleg tega je časopis Le Monde poročal, da se ukrajinske oblasti strinjajo z idejo o vzpostavitvi demilitariziranega območja v Donbasu, vendar menijo, da je za to potreben vzajemen umik sil vzdolž trenutne frontne črte.

Tajski parlament je bil razpuščen, s čimer se odpira pot za nove volitve v začetku naslednjega leta. Razpustitev je izvedel premier Anutin Charnvirakul. Država je trenutno v smrtonosnih spopadih s Kambodžo.

Življenje 37-letnega nizozemskega kriptomilijonarja, ki je s svojim kolumbijskim dekletom živel razkošno življenje na Costa del Sol, se je končalo tragično. Moškega so našli mrtvega v gozdu, španska policija pa domneva, da je izkrvavel.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v intervjuju za Politico posvarila ameriškega predsednika Donalda Trumpa, naj se ne vmešava v evropske zadeve. Poudarila je, da imajo samo državljani držav članic EU pravico odločati, kdo jih bo vodil. Von der Leyen se je odzvala na ameriško strategijo nacionalne varnosti, ki trdi, da je Evropa na robu »uničenja civilizacije«.

Dr. Isaac Newton je v članku za News Americas izpostavil, da mora karibska diplomacija temeljiti na jasnem razumevanju identitete in prihodnjih ciljev regije. Zunanja politika naj bi odražala vrednote, glas in vizijo Karibov v globalnem okolju. Strategija pa naj bi bila premišljena in usmerjena v uresničevanje teh ciljev.

Iranski zunanji minister Abbas Araghchi je izrazil začudenje nad odločitvijo njegovega libanonskega kolega, ki je zavrnil povabilo Teherana na uradni obisk. Kljub temu je pozdravil ponudbo za srečanje v Bejrutu. Araghchi je poudaril, da si tudi Iran želi novo poglavje v odnosih z Libanonom.

Venezelska opozicijska voditeljica Maria Corina Machado je dejala, da ji je podpora ameriške vlade omogočila potovanje v Oslo, kjer je prejela Nobelovo nagrado za mir. To se je zgodilo po tem, ko so ZDA zasegle tanker z nafto, s čimer so dramatično povečale pritisk na režim Nicolása Madura. Machado se je skrivala od 9. januarja, vendar ji je s pomočjo Trumpove administracije uspelo priti na podelitev nagrad, kjer jo je zastopala njena hči.

Tyler Robinson, osumljen umora konservativnega političnega aktivista Charlieja Kirka, se je prvič osebno pojavil na predobravnavnem zaslišanju na sodišču v Utahu. Med zaslišanjem naj bi se posmehoval. Njegovi odvetniki si še naprej prizadevajo omejiti dostop medijev do primera, da bi zagotovili pošteno sojenje.

Brazilski predsednik Luiz Inácio Lula da Silva se je prejšnji teden po telefonu pogovarjal z venezuelskim predsednikom Nicolásom Madurom o naraščajoči vojaški prisotnosti Združenih držav Amerike ob venezuelski obali. Pogovor je bil prvi po lanskih volitvah v Venezueli, katerih izid je opozicija označila za sporen.

Specializirani senati Kosova v Haagu so nekdanjemu kosovskemu premierju in voditelju Osvobodilne vojske Kosova, Hašimu Tačiju, podaljšali pripor za dva meseca. Tači je skupaj z Jakupom Krasniqijem, Redžepom Seljimijem in Kadrijem Veselijem obtožen vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti.

Indijski premier Narendra Modi je obiskal Jordanijo, Etiopijo in Oman med 15. in 18. decembrom, da bi okrepil vezi s temi državami. V Jordaniji se je srečal s kraljem Abdulahom II. bin Al Huseinom, v Etiopiji pa s premierjem Abiyem Ahmedom Alijem, s katerima je razpravljal o dvostranskih odnosih in regionalnih vprašanjih.

Srbija in Bosna in Hercegovina sta začeli pogovore o spremembah sporazumov o mejnih prehodih, da bi vzpostavili skupno lokacijo na mejnem prehodu Sremska Rača–Rača.

Med mandatom predsednika Donalda Trumpa je bila uvedena politika ničelne tolerance do priseljevanja, zaradi česar so na meji z Mehiko ločili več kot 5.000 otrok od njihovih družin. Politika je sprožila mednarodno ogorčenje, saj so jo spremljale srce parajoče podobe otrok, ki so jih odvzeli materam.

Vodja jemenske mednarodno priznane vlade Rašad al-Alimi je pozval separatiste, naj se umaknejo z ozemelj, ki so jih nedavno zavzeli na jugovzhodu države. Separatistični Južni tranzicijski svet (STC), ki ga podpira Združeni arabski emirati, je ta mesec zavzel večino provinc Hadramout in Mahra, vključno z naftnimi objekti. Ta poteza je sprožila strahove, da bi se lahko prekinila relativna umirjenost v državljanski vojni.

Iraški zunanji minister je v sporočilu na družbenih medijih odgovoril svojemu libanonskemu kolegu in poudaril, da si tudi sam želi "novo poglavje" v dvostranskih odnosih med Irakom in Libanonom.

Namestnik predsednika ruskega varnostnega sveta Dmitrij Medvedjev je izjavil, da ideja o oblikovanju novega formata Core 5 (C5), ki bi vključeval ZDA, Rusijo, Kitajsko, Indijo in Japonsko, predstavlja »ščipalko v nos« Evropi. Medvedjev meni, da želi ameriški predsednik Donald Trump s tem kaznovati Evropo.

Tiskovna predstavnica Bele hiše je sporočila, da je bil predsednik ZDA Donald Trump obveščen o nedavnem odzivu Kijeva na ameriški načrt za rešitev konflikta v Ukrajini. Poudarila je, da je Trump izrazil veliko razočaranje nad Ukrajino in Rusijo ter želi preiti od besed k dejanjem.

Angela Merkel je v pogovoru za Stern napovedala 'veliko bitko' z ZDA na področju umetne inteligence. Prav tako je poudarila, da svoje znamenite 'raute' ne uporablja več. V pogovoru je spregovorila o svojem življenju po politični karieri in poskusila razjasniti nekatere stvari, o katerih so mnogi v njeni stranki dvomili.

Islandija je postala peta država, ki bo bojkotirala Evrovizijo 2026 na Dunaju zaradi udeležbe Izraela. Pred tem so bojkot napovedale že Španija, Irska, Nizozemska in Slovenija.

ZDA so razpisale nagrado do 5 milijonov dolarjev za informacije, ki bi pripeljale do prijetja domnevnega vodje kriminalne skupine Los Choneros v Ekvadorju, znanega pod vzdevkom "El Churrón". Ta poteza je del obsežnejše kampanje ZDA proti trgovini z mamili in organiziranemu kriminalu v regiji.

Hrvaški premier Andrej Plenković je obiskal Banjaluko, kjer se je srečal z banjaluškim škofom Željkom Majićem in prisostvoval položitvi temeljnega kamna za študentsko-kulturni pastoralni center Petrićevac. Poudaril je, da Hrvaška ne bo odstopila od podpore Hrvatom v Bosni in Hercegovini.

Policija je v četrtek izvedla preiskavo v Fakultetni bolnišnici Olomouc. Preiskovalci so zahtevali dokumentacijo ene od klinik zaradi suma oškodovanja finančnih interesov Evropske unije. Preiskava poteka pod nadzorom Evropskega javnega tožilstva. Policija ni nikogar aretirala ali obtožila.

Mednarodni olimpijski komite (MOK) je športnim organizacijam priporočil, da ruskim in beloruskim ekipam ter športnikom ponovno dovolijo tekmovati na mednarodnih tekmovanjih mladih pod zastavo in himno. Končna odločitev o tem je prepuščena posameznim mednarodnim športnim zvezam.

Ameriški predsednik Donald Trump je po besedah tiskovne predstavnice Bele hiše izrazil vse večje nezadovoljstvo zaradi zamud pri pogajanjih o prekinitvi ognja med Ukrajino in Rusijo.

Ana Corina Sosa, hči venezuelske opozicijske voditeljice Marie Corine Machado, je v Oslu v imenu svoje matere prevzela Nobelovo nagrado za mir 2025. Machado se zaradi nepredvidenih okoliščin ni mogla pravočasno udeležiti slovesnosti. Mehiška predsednica Claudia Sheinbaum je ponovila svoj položaj "brez komentarjev" glede nagrade, pri čemer se je sklicevala na načelo nevmešavanja in samoodločbe narodov. Sheinbaumova se je med jutranjo konferenco še enkrat izognila komentarjem na to temo.

Ameriški predsednik Donald Trump je sporočil, da so ZDA zasegle naftni tanker ob obali Venezuele, ki naj bi bil povezan z iranskimi revolucionarnimi gardami. Poleg tega so ZDA uvedle sankcije proti trem nečakom venezuelskega predsednika Nicolása Madura.

Iranski voditelj ajatola Seyyed Ali Khamenei je poudaril, da Iran kljub številnim pomanjkljivostim in izzivom napreduje zaradi vztrajnosti, iskrenosti in pravičnosti svojega ljudstva. Dodal je, da vojaški pritiski ne morejo podrediti Irana.

Pascal Tigri, domnevni vodja nedavnega poskusa državnega udara v Beninu, naj bi po poročanju več medijev, ki se sklicujejo na vire, iskal zatočišče v sosednjem Togu. Viri so za Reuters povedali, da naj bi se Tigri in drugi pripadniki vojske, povezani z udarom, skrivali v mestu Lome 2.

Po objavi ameriške Nacionalne varnostne strategije, ki je bila označena za geopolitično nepismeno, je portal Defense One prišel do neobjavljene, polne verzije dokumenta. Ta naj bi vključevala načrte za izvzem štirih držav iz Evropske unije. Bela hiša je zanikala obstoj takšne verzije strategije.

Turški zunanji minister je izrazil pripravljenost Turčije za napotitev vojakov v Gazo in pozval k drugi fazi prekinitve ognja. Poudaril je, da je Donald Trump odgovoren za neizpolnjevanje nekaterih določil.

Štiri države – Irska, Španija, Nizozemska in Slovenija – so se umaknile iz Evrovizije 2026 zaradi sodelovanja Izraela. Zmagovalec Evrovizije 2024, švicarski pevec Nemo, je vrnil zmagovalno trofejo v znak protesta proti dovoljenju Izraelu za tekmovanje.

Profesor ameriških študij Scott Lucas je izjavil, da je obdobje po letu 1945 najnevarnejše za Evropo, saj naj bi Donald Trump in njegovi svetovalci želeli uničiti Evropsko unijo. Britanski poslanci so izrazili zaskrbljenost zaradi Trumpovih groženj o vmešavanju v evropske volitve in opozorili na ponavljanje "skrajno desničarskih tropov" iz 30. let prejšnjega stoletja. Opozorili so na Trumpovo nacionalno varnostno strategijo, ki Evropi očita "izbris civilizacije".

Nemški kancler je izjavil, da je bil ameriškemu predsedniku Trumpu predložen predlog, v katerem naj bi Ukrajina v zameno za prekinitev spopadov z Rusijo odstopila del svojega ozemlja. Kancler je ob tem poudaril, da morajo vse rešitve upoštevati evropske varnostne interese.

Nemški kancler Fridrih Merc je izjavil, da je Črna gora najbolj napredovala med kandidatkami za vstop v Evropsko unijo in da bi se kmalu lahko začela pogajanja o pristopni pogodbi.

Hamas je ostro obsodil grožnje izraelskega ministra Itamarja Ben Gvirja, da bo odstranil grob šejka Izz ad-Din al-Kassama, in to označil za »nezaslišan napad na svetost in kršitev svetih krajev«. Hamas je poudaril, da to dejanje predstavlja nevarno eskalacijo in kršitev vseh mednarodnih norm.

Predsednik libanonskega parlamenta Nabih Beri je ostro obsodil izjave ameriškega odposlanca, ki se nanašajo na možnost priključitve Libanona k Siriji, in jih označil za nesprejemljive.

Srečanje med italijansko premierko Giorgio Meloni in ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim v Rimu je bilo po poročanju italijanskih medijev bolj napeto, kot se zdi iz uradnih izjav. Čeprav sta se pred kamerami objemala in poljubljala, naj bi Meloni Zelenskemu izrekla kritične besede in jasno izrazila italijanske zahteve.

Iransko zunanje ministrstvo je ostro obsodilo Združene države Amerike zaradi preprečitve nadaljnjega delovanja trem zaposlenim v iranskem predstavništvu v New Yorku. Iran to dejanje razume kot kršitev mednarodnih norm in sporazumov.

María Corina Machado ni bila prisotna na podelitvi Nobelove nagrade za mir v Oslu. Namesto nje je nagrado prevzela njena hči. Njeno potovanje v Oslo je v Venezueli sprožilo različne odzive.

Gana je deportirala tri izraelske državljane v odziv na, kot pravijo, neprimerno ravnanje izraelskih oblasti z ganskimi državljani na letališču Ben Gurion v Tel Avivu. Gana trdi, da so bili njeni državljani izpostavljeni "ponižujoči obravnavi". Izrael se na obtožbe še ni odzval.

Združene države Amerike so presenetljivo glasovale proti resoluciji ZN o dolgoročnih posledicah černobilske katastrofe, s čimer so se postavile ob bok Rusiji, Belorusiji, Kitajski, Severni Koreji, Nikaragvi, Kubi in Nigru. Resolucija, ki priznava trajne posledice katastrofe in poudarja potrebo po pomoči prizadetim regijam, je bila kljub temu sprejeta s podporo 97 držav, medtem ko je bilo 39 držav vzdržanih.

Ukrajina je Washingtonu poslala posodobljen načrt za končanje ruske invazije, so sporočili ukrajinski uradniki. Ukrajina je oblikovala svoj odgovor na ameriški mirovni načrt in ga poslala v Washington.

Tajvansko ministrstvo za notranje zadeve je napovedalo spremembo pravilnika, ki ureja potovanja javnih uslužbencev in oseb s posebnim statusom na Kitajsko. Sprememba zaostruje pogoje za obisk sorodnikov, saj se dovoljena stopnja sorodstva znižuje s četrte na tretjo. Svet za celinsko Kitajsko je pojasnil, da javnost težko sprejema obiske, kot je obisk 'sestrične' na Kitajskem.

Venezelska opozicijska voditeljica Maria Corina Machado, prejemnica Nobelove nagrade za mir 2025, se je po enem letu pojavila v Oslu. Iz Osla je zagotovila, da bo storila vse, da se vrne v Venezuelo in nadaljuje boj za konec tiranije. Medtem so ameriška bojna letala preletela zaliv Venezuele, kar kaže na stopnjevanje agresivnosti ZDA v regiji.

Azerbajdžanski predsednik İlham Əliyev je poslal čestitke voditelju turkmenskega ljudstva Gurbanquliju Berdiməhəmmədovu ob obletnici nevtralnosti Turkmenistana. Prav tako je İlham Əliyev po telefonu čestital predsedniku turkmenskega ljudskega sveta Gurbanquliju Berdiməhəmmədovu in poslal pismo turkmenskemu predsedniku Sərdarju Berdiməhəmmədovu.

Iranski odposlanec pri ZN je kritiziral mednarodno skupnost zaradi neizpolnjevanja obveznosti do afganistanskih beguncev, pri čemer je opozoril na močan upad pomoči. Iran zagotavlja, da se vračanje afganistanskih migrantov izvaja ob polnem spoštovanju mednarodnih pravic in človeškega dostojanstva. Iran poziva k globalnemu ukrepanju za trajnostno vrnitev afganistanskih beguncev.

Na podelitvi Nobelovih nagrad v Stockholmu je kronprincesa Victoria presenetila z izbiro obleke. Nosila je staro obleko svoje matere, kar je vzbudilo pozornost in spomin na pomemben trenutek njene matere. Slovesnosti so se udeležili tudi švedski kralj Carl XVI. Gustaf, ki je nagrajencem izročil medalje in diplome.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa razmišlja o oblikovanju nove skupine držav, ki bi vključevala Kitajsko in Rusijo. Po poročanju Politica naj bi ta skupina predstavljala alternativo skupini G7.

Ukrajina je ZDA predložila predloge za odstop določenih ozemelj, je sporočil nemški kancler Friedrich Merz.

Misija Združenih narodov za Venezuelo je v poročilu obtožila venezuelsko Nacionalno gardo Bolivariana (GNB) odgovornosti za zločine proti človečnosti. Poročilo izpostavlja brutalen modus operandi te militarizirane varnostne sile, ki naj bi kršila človekove pravice.

Po besedah kanclerja naj bi odgovor Ukrajine na predloge Trumpa vključeval tudi vprašanje morebitnih ozemeljskih odstopkov Rusiji. Predsednik Ukrajine je doslej kategorično zavračal kakršnekoli ozemeljske odstopke.

Združene države Amerike pod vodstvom Donalda Trumpa predlagajo, da bi morali obiskovalci iz držav, ki so upravičene do programa oprostitve vizuma, kot so Avstralija, Velika Britanija, Francija, Nemčija, Izrael, Japonska in Južna Koreja, predložiti pet let zgodovine svojih aktivnosti na družbenih omrežjih.

Vladimir Putin je opravil telefonski pogovor z venezuelskim predsednikom Nicolasom Madurom, v katerem mu je zagotovil podporo Moskve glede na naraščajoči zunanji pritisk. Voditelja sta razpravljala o nadaljnjem razvoju rusko-venezuelskih odnosov, s poudarkom na realizaciji skupnih projektov. Bela hiša meni, da pogovor med Putinom in Madurom verjetno ne bo vznemiril Trumpa.

Friedrich Merz poudarja potrebo po enotni in močni Evropi, ki bi se lahko uveljavljala v svetu in aktivno sodelovala pri iskanju miru v Ukrajini. Izpostavlja pomembnost tesnega sodelovanja z ZDA, pri čemer je odziv na novo ameriško varnostno strategijo ključen.

Črna gora naj bi do konca leta 2026 zaključila reforme in izpolnila pogoje iz agende EU, članstvo v Uniji pa naj bi dosegla leta 2028, kot logično nadaljevanje procesa pridruževanja, je dejal minister za zunanje zadeve Ervin Ibrahimović. Poudaril je, da bo Črna gora v EU iskren partner in lobist za države Zahodnega Balkana.

Podpredsednik skupščine Črne gore, Mirsad Nurković, in poslanec Amer Smailović sta na uradnem obisku v Washingtonu, kjer sta se srečala s senatorjem Thomom Tillisom in kongresnikom Robertom Pittengerjem. Senator Tillis je poudaril, da ima Črna gora polno podporo Združenih držav Amerike. Pogovori so zajemali poglabljanje strateškega partnerstva, krepitev varnostnega sodelovanja in intenziviranje gospodarskega sodelovanja med državama, še posebej v luči skorajšnjega vstopa Črne gore v Evropsko unijo. Obisk je bil izkoriščen tudi za srečanje na veleposlaništvu Črne gore v Washingtonu, kjer so se seznanili z aktivnostmi ambasadorja Jovana Mirkovića.

Madžarski premier Viktor Orbán je pohvalil novo ameriško nacionalno varnostno strategijo, ki po njegovem mnenju natančno opisuje 'civilizacijski zdrs' Evrope. Orbán je komentiral tudi izjave glede Evropske unije, medtem ko naj bi daljša različica strategije predvidevala ločitev Madžarske od EU.

Tiskovni predstavnik ruskega predsednika Dmitrij Peskov je aretacijo ruskega arheologa Aleksandra Butjagina na Poljskem označil za pravno samovoljo. Napovedal je, da si bo Rusija prizadevala za njegovo izpustitev preko diplomatskih kanalov in da Poljska ni primerno mesto za ruske državljane.

Novi članki potrjujejo, da je srbski predsednik Aleksandar Vučić med srečanjem v Bruslju, pred kamerami, dejal Ursuli von der Leyen, predsednici Evropske komisije, da je prejel sporočilo iz Moskve. Von der Leyenova ga je prekinila in predlagala, da se o tem pogovorita zasebno.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je v Bruslju komentiral odziv črnogorskega premierja Milojka Spajića na njegovo idejo o hkratnem sprejemu držav Zahodnega Balkana v Evropsko unijo. Vučić je Spajiću odgovoril, da najprej skočijo, potem pa rečejo 'hop', s čimer je izrazil dvom v Spajićeve napovedi o hitrem vstopu Črne gore v EU.

Izrael je izjavil, da bo Hamas razorožen v sklopu ameriškega mirovnega načrta za Gazo. Izjava je sledila predlogu voditelja gibanja o zamrznitvi orožja. Izrael je zavrnil idejo o zamrznitvi in vztraja pri popolni razorožitvi.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je napovedal ustanovitev "Sveta za mir v Gazi", ki naj bi začel delovati v začetku leta 2026. Trump je izjavil, da se želi številni predsedniki in kralji pridružiti temu svetu, ki naj bi postal eden najpomembnejših. Članstvo v svetu bo razkrito v začetku prihodnjega leta.

Ameriški novinar Tucker Carlson je izjavil, da bi bila Rusija najboljša izbira za tesnega zaveznika Združenih držav Amerike. Carlson je to izjavil 10. decembra in dodal, da bi to bilo koristno za ZDA.

Tom Barak, odposlanec Trumpa za Sirijo, je izjavil, da mora nova sirska vlada za zagotovitev svoje prihodnosti podpisati varnostni in mejni sporazum z Izraelom.

Politolog Dmitrij Žuravljov meni, da bi poleg Volodimirja Zelenskega lahko bili potencialni kandidati za predsednika Ukrajine tudi premierka Julija Sviridenko in nekdanji vrhovni poveljnik oboroženih sil Valerij Zalužni. Spomnil je, da se v Ukrajini predsedniki zgodovinsko gledano redko obdržijo več kot en mandat, vendar ni izključil ponovne kandidature Zelenskega.

Ameriški predsednik Donald Trump se bo sestal s tajskim premierjem in kamboškim voditeljem, da bi ju pozval k umiritvi napetosti in končanju spopadov med državama. Cilj pogovorov je doseči prekinitev ognja in zmanjšati možnost nadaljnjih konfliktov.

Predsednik Kazahstana je sprejel iranskega predsednika na uradnem sprejemu, ki je potekal v predsedniški palači v četrtek, 20. decembra 2025.

Armenski premier Nikol Pašinjan je potrdil, da je strateški cilj Armenije članstvo v Evropski uniji.

María Corina Machado se je zahvalila za Nobelovo nagrado za mir in poudarila pomen boja za svobodo in demokracijo. Nobelov odbor je pozval Nicolása Madura k odstopu, rekoč, da je to volja venezuelskega ljudstva. Machado se je po 11 mesecih pojavila v javnosti. Nicolás Maduro je kritiziral Mileija zaradi podpore Machado in omenil proteste proti nagradi v Oslu.

Revija Time je 'Arhitekte umetne inteligence' imenovala za osebnost leta 2025, z utemeljitvijo, da je leta 2025 potencial umetne inteligence "zagrmel v ospredje" in se ni več mogel umakniti.

Indija je Varnostnemu svetu ZN dejala, da poziva k pragmatičnemu sodelovanju s Talibanom in poudarila, da bo osredotočenost zgolj na kaznovalne ukrepe zagotovila 'običajni' pristop. Indijski veleposlanik Parvathaneni Harish je dejal, da Indija poziva Združene narode in mednarodno skupnost, naj sprejmejo nianse politike, ki bodo afganistanskemu ljudstvu prinesle trajnostne koristi, hkrati pa je ponovila zavezanost Indije razvojnim potrebam Afganistana.

Stalna komisija honduraškega parlamenta je izjavila, da ne bo priznala izida predsedniških volitev, ki so potekale 30. novembra. Kot razlog navajajo domnevno vmešavanje bivšega ameriškega predsednika Donalda Trumpa v volilni proces.

Poslanci AfD iz Nemčije, Belgije in Magdeburga so odpotovali v ZDA, da bi okrepili vezi s podporniki gibanja MAGA. Nova ameriška varnostna strategija jim daje zagon, saj želijo vzpostaviti trdno mrežo s trdolinijskimi pripadniki gibanja MAGA.

Islandija se je odločila bojkotirati Pesem Evrovizije 2026 na Dunaju, s čimer se je pridružila Španiji, Irski, Sloveniji in Nizozemski. Odločitev je bila sprejeta zaradi odobritve sodelovanja Izraelu s strani Evropske radiodifuzne zveze (EBU).

V času naraščajočih napetosti z Združenimi državami Amerike je venezuelski predsednik Nicolás Maduro pozval k ponovni ustanovitvi Velike Kolumbije, nekdanje države, ki je med letoma 1819 in 1831 združevala Venezuelo in Kolumbijo. Maduro je poudaril, da je združitev potrebna za nadaljevanje "prave bolivarijanske revolucije" in "osvoboditev celotne Južne Amerike". Idejo o ponovni združitvi podpira tudi kolumbijski predsednik Gustavo Petro.

Predsednik Venezuele, Nicolás Maduro, je pozval kmete in ribiče v državi, naj bodo pripravljeni "zlomiti zobe" ZDA, če bo to potrebno. Med pohodom v Caracasu, posvečenem 166. obletnici bitke pri Santa Inés, je Maduro izjavil, da morajo biti pripravljeni braniti državo.

Amnesty International je objavila podrobno poročilo, v katerem prvič obtožuje Hamas in druge palestinske oborožene skupine zločinov proti človečnosti, vključno z iztrebljanjem, med napadi na Izrael 7. oktobra 2023 in po njih. Organizacija je poudarila, da Hamas ni "beli angel" v konfliktu med Tel Avivom in Gazo.

Severnokorejski voditelj Kim Čen Ŭn je obiskal rusko veleposlaništvo v Pjongjangu in izrazil sožalje ob smrti ruskega veleposlanika v Severni Koreji, Aleksandra Macegore.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je opozoril, da ne bi želel, da bi venezuelske oblasti aretirale opozicijsko voditeljico Mario Corino Machado, dobitnico Nobelove nagrade za mir. Machado je venezuelski režim Nicolása Madura obravnava kot begunko.

Uradniki administracije Donalda Trumpa so vodili napredne razprave o uvedbi sankcij, povezanih s terorizmom, proti agenciji ZN za palestinske begunce (UNRWA), kar je sprožilo resne pravne in humanitarne pomisleke znotraj ameriškega zunanjega ministrstva. Agencija ZN deluje v Gazi, na Zahodnem bregu, v Libanonu, Jordaniji in Siriji ter zagotavlja pomoč, šolanje, zdravstveno varstvo, socialne storitve in zavetje milijonom Palestincev. Razprava vključuje možnost, da bi UNRWA označili za "tujo teroristično organizacijo", kar bi lahko povzročilo kaos pri zagotavljanju pomoči Gazi.

Po srečanju Vučića z evropskimi uradniki in njegovi ideji o skupnem vstopu balkanskih držav v EU so se pojavile kritike. Vujović je Vučićevo idejo označil za prozoren manever z namenom oviranja črnogorske poti v EU, saj naj bi bil Vučiću vstop Črne gore v EU največja nočna mora. Garčević pa je izjavil, da Vučićeva ideja ovira tiste, ki bi morali biti prvi na vrsti za vstop, predvsem Črno goro in Albanijo.

Republikanski kongresnik Randy Fine, zaveznik Donalda Trumpa, je med kongresno zaslišanje izjavil, da se »ne boji«, da bi ga označili za islamofoba, ter predlagal, da bi palestinsko ljudstvo »najprej uničili«.

Vodstvo Hamasa je predlagalo zamrznitev oborožitve v zameno za dolgoročno prekinitev ognja v Gazi. Khaled Mechaal, nekdanji vodja islamističnega gibanja, je za Al Jazeero izjavil, da je popolna razorožitev nesprejemljiva, vendar je gibanje odprto za zamrznitev orožja in prisotnost mednarodnih mirovnih sil na meji med Gazo in Izraelom kot garancijo proti vojaški eskalaciji.

Trumpova administracija je Mednarodnemu kazenskemu sodišču (ICC) postavila ultimat. ZDA grozijo z novimi sankcijami, če sodišče ne bo spremenilo svojih pravil, da ne bo moglo preiskovati predsednika Donalda Trumpa in drugih visokih uradnikov. Zahtevajo tudi opustitev preiskav o vojnih zločinih izraelskih voditeljev v Gazi in ameriških vojakov v Afganistanu. V nasprotnem primeru grozijo s sankcijami proti uradnikom ICC in samemu sodišču.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je izjavil, da so pogovori med Rusijo in ZDA osredotočeni na iskanje dolgoročne rešitve konflikta v Ukrajini. Lavrov je tudi povedal, da sta ruski predsednik Vladimir Putin in posebni odposlanec ZDA Stephen Uithoff odpravila vsa nesoglasja med državama, ki so nastala zaradi prekinitve stikov. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je napovedal možen mednarodni telefonski pogovor predsednika Putina.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je po srečanju z Andrejem Babišem v Bruslju pohvalila njegovo podporo krepitvi konkurenčnosti Evropske unije. Babiš se je s predsednico EK srečal na svojem prvem uradnem potovanju v funkciji.

Srbski minister za zunanje zadeve, Đurić, je kritiziral izjavo črnogorskega premierja Spajića, ki je dejal, da bo Črna gora čakala Srbijo na vstop v Evropsko unijo do leta 2028. Đurić je poudaril, da pripravljenost posameznih politikov v regiji, da se odpovedo sorodnikom in sosedom, ne bo pospešila poti v EU. Dodal je, da je za vse v regiji bolje, če drug drugega podpirajo, ne pa da tekmujejo med seboj. Đurić je izjavo označil kot potrditev Vučićeve teze, da širitev EU uspeva le, če se krepi enakopravno sodelovanje in razvija celotna regija.

Po poročanju časnika Jerusalem Post naj bi bile mednarodne stabilizacijske sile (ISF) v začetku leta 2026 nameščene v Gazi. Časnik se sklicuje na neimenovanega uradnika ameriške administracije, ki je informacijo potrdil. Namen in natančna sestava sil zaenkrat nista znana.

Par Dafroza in Alain Gauthier ter civilna skupina za Ruando so vložili tožbo proti Banque de France zaradi domnevne vpletenosti v genocid in zločine proti človečnosti. Banka naj bi odobrila nakazila, ki naj bi bila uporabljena za nakup vojaške opreme za genocidne sile. Banko sumijo, da je potrdila več prenosov sredstev, ki so morda olajšali nakup orožja.

Islandija se je pridružila Španiji, Irski, Sloveniji in Nizozemski pri bojkotu Evrovizije 2026 zaradi odločitve Evropske radiodifuzne zveze (EBU), da Izraelu dovoli sodelovanje. Islandija je že prejšnji teden zahtevala glasovanje o sodelovanju Izraela.

Donald Trump je obtožil Mehiko, da pošilja onesnaženo vodo in da ima dolgove glede vode, ki prizadenejo ameriške proizvajalce. Meksiška predsednica Claudia Sheinbaum je izrazila zaupanje, da bodo dosegli dogovor, preden bo Trump uresničil svoje grožnje. Trump je težave z vodo in kanalizacijo na meji označil za grožnjo Združenim državam.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio naj bi poskušal vplivati na takratnega predsednika ZDA, Donalda Trumpa, da bi zavzel ostro stališče proti ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu glede načrta za končanje konflikta v Ukrajini, poroča portal Semafor. Rubio je Trumpu predstavil Putinovo podporo mirovnemu načrtu svojega šefa.

Maria Corina Machado je kljub prepovedi potovanja skrivaj zapustila Venezuelo in se odpravila v Oslo, da bi prevzela Nobelovo nagrado za mir. Potovala je po morju do Curaçaoa, nato pa prek ZDA v Norveško.

Venezuelska opozicijska voditeljica Maria Corina Machado ni mogla osebno prevzeti Nobelove nagrade za mir v Oslu, ker se od lanskih volitev skriva in ji grozi aretacija. Namesto nje je nagrado prevzela njena hči. Direktor norveškega Nobelovega inštituta je dejal, da Machado ni bila v norveški prestolnici, saj se skriva že od januarja, ko je bila aretirana med protestom v Caracasu. Organizatorji so potrdili, da je Machado na varnem in da bo v Oslu, vendar ni mogla zapustiti države, ker bi jo obravnavali kot begunko.

Ameriško ministrstvo za domovinsko varnost kupuje lastna letala, da bi pospešilo in olajšalo deportacije ilegalnih priseljencev. Deportacije trenutno izvajajo s čarterskimi letali.

Downing Street in Keir Starmer sta se odzvala na komentarje Donalda Trumpa o županu Londona Sadiqu Khanu. Premierjev predstavnik je Trumpove izjave označil za 'napačne', Starmer pa je pozval ameriškega voditelja, naj se ne vmešava v zadeve Združenega kraljestva.

Evropska unija je Ukrajini predložila dolg seznam reform, potrebnih za pridružitev bloku, in odločno nadaljuje s postopkom kljub vojni in ugovorom Madžarske.

Bolgarsko sodišče je zavrnilo zahtevo Libanona za izročitev Igorja Grečuškina, rusko-ciprskega ladjarja, ki ga iščejo v povezavi z eksplozijo v Bejrutu. Grečuškin je obtožen, da je bil odgovoren za tovor amonijevega nitrata, ki je leta 2020 povzročil uničujočo eksplozijo v bejrutskem pristanišču.

Iranski zunanji minister Abas Arakči bo prihodnji teden obiskal Moskvo, je sporočil iranski veleposlanik v Rusiji, Kazem Džalali. Pripravlja se tudi srečanje med ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in Masudom Pezeškianom v Ašhabadu, glavnem mestu Turkmenistana. Kremelj sicer ni potrdil načrtov za srečanje Putina z iranskim zunanjim ministrom. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov in njegov iranski kolega sta novembra razpravljala o iranskem jedrskem programu.

Ukrajina bi lahko v pogajanjih z Rusijo razmislila o ozemeljskih koncesijah v Donbasu, vendar le ob vzajemnih ugodnostih s strani Moskve, poroča britanski časnik The Telegraph, ki se sklicuje na svoje vire.

Iranski in ruski predsednik se bosta srečala v Turkmenistanu, kjer bodo potekali pogovori o sodelovanju med državama.

V obsežni operaciji, ki jo je podpiral Europol, je 500 policistov sodelovalo pri razbitju celice »Balkanskega kartela« v Nemčiji. Aretirane so bile tri osebe, zasežena pa je bila imovina v vrednosti več kot 5 milijonov evrov. Kartel je osumljen tihotapljenja več ton kokaina.

Madžarska je sporočila, da ne bo izvajala dogovorjenega mehanizma solidarnosti Evropske unije in ne bo sprejela "niti enega migranta", kljub pritiskom Bruslja in sodnim odločbam. Visoki vladni uradnik Gergely Gulyás je ponovil, da desničarska vlada nasprotuje migracijski politiki Evropske unije.

Poročevalec Hans je dejal, da bo Mark Rutte, vodja Nata, v četrtek ob 14. uri v Berlinu imel govor, v katerem bo predstavil nekaj novega. Poudaril je, da je Rutte tisti, ki lahko drži države članice Nata skupaj.

Po javni kritiki izjav izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja o kontaktih z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, so ukrajinskega veleposlanika Jevgenija Kornijčuka poklicali na izraelsko Ministrstvo za zunanje zadeve, kjer so mu izrekli grajo.

Venezuelska opozicijska voditeljica María Corina Machado ni mogla osebno prevzeti Nobelove nagrade za mir v Oslu, ker se od lanskih volitev skriva pred aretacijo. Namesto nje je nagrado prevzela njena hči. Nobelov inštitut je potrdil, da je Machado varna in da bo v Oslu, vendar je zaradi napetih razmer v Venezueli ni bilo na podelitev. Uradno je v prikritju od januarja, ko je bila aretirana med protestom v Caracasu.

Predsednik črnogorske skupščine Andrija Mandić je med uradnim obiskom na Finskem izrazil cilj Črne gore, da do konca naslednjega mandata zapre vsa poglavja v pogajanjih z Evropsko unijo. Mandić je poudaril tudi pričakovanje, da bo EU Črno goro sprejela kot narod, ki vedno ceni svoje dostojanstvo.

Ameriški predsednik Donald Trump je v intervjuju za Politico ostro kritiziral Evropo, rekoč, da 'propada' zaradi 'neumih' voditeljev in pretirano 'politično korektne' migracijske politike.

Hči venezuelske opozicijske voditeljice Marie Corine Machado je v Oslu prevzela Nobelovo nagrado za mir v imenu svoje matere. Machado se ni udeležila slovesnosti, ker se od lanskih volitev skriva pred aretacijo. Norveški Nobelov inštitut je sporočil, da je Machado varna in bo v Oslu, vendar njena prisotnost ni bila mogoča. Direktor inštituta Kristian Berg Harpviken je dejal, da se Machado ni mogla udeležiti slovesnosti in da jo bo nadomestila hči.

Avstrijsko sodišče je odločilo, da ukrajinskega oligarha Dmitra Firtaša, ki je bil v hišnem priporu na Dunaju po obtožbah o podkupovanju v Združenih državah Amerike, ne smejo izročiti ZDA. S tem se je končala sedemletna pravna bitka proti poslovnežu.

Vsaj dve od mirovnih pogodb, ki jih je nekdanji predsednik ZDA Donald Trump promoviral kot dokazilo svojih pogajalskih sposobnosti, sta se znašli v težavah in jima grozi propad. Povezovanje diplomacije s poslovnimi dogovori je sicer že dolgo prisotno v ameriški zunanji politiki, vendar je Trump ta pristop dvignil na novo raven.

Nekateri afganistanski begunci v Pakistanu, ki so upali na preselitev v Nemčijo, bodo prejeli uradno zavrnitev. Razlog je "pomanjkanje političnega interesa". S tem programi za sprejem beguncev iz Afganistana ne bodo na voljo vsem, ki so upali na pomoč.

Premier Narendra Modi se je po telefonu pogovarjal z izraelskim premierjem Benjaminom Netanyahujem. Voditelja sta izmenjala stališča o razmerah v Zahodni Aziji in se pogovarjala o okrepitvi strateškega partnerstva med Indijo in Izraelom. Oba sta ponovila ničelno toleranco do terorizma.

Izrael je dokončno odobril gradnjo 764 stanovanjskih enot v treh naselbinah na zasedenem Zahodnem bregu, je sporočil finančni minister Bezalel Smotrich. Od začetka njegovega mandata konec leta 2022 je vladni Svet za visoko načrtovanje odobril približno 51.370 stanovanjskih enot na Zahodnem bregu, ozemlju, ki ga Palestinci želijo za prihodnjo državo. Enote bodo zgrajene v Hashmonaimu, Givat Zeevu in Beitar Illitu.

Evropski ambasadorji so se v sredo dogovorili o dodatnih sankcijah proti Rusiji. Na črni seznam so dodali več posameznikov in subjektov kot odgovor na rusko invazijo na Ukrajino, ki se je začela pred skoraj štirimi leti.

Kremelj je pohvalil nedavne izjave bivšega ameriškega predsednika Donalda Trumpa o vojni v Ukrajini, pri čemer je poudaril, da so njegova stališča glede članstva Ukrajine v Natu in ozemeljskih izgub skladna s stališči Moskve. Trump je izrazil prepričanje, da bo Rusija na koncu zmagala v vojni zaradi svoje velikosti in boljšega pogajalskega položaja.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je Mednarodnemu kazenskemu sodišču (MKS) zagrozila z novimi sankcijami, če ne bo zagotovilo, da ne bo preiskovalo dejavnosti Trumpa in njegovih uradnikov po koncu njegovega mandata leta 2029. ZDA zahtevajo garancije, da MKS ne bo preganjal Trumpa.

Venezuelska opozicijska voditeljica Maria Corina Machado se ni mogla udeležiti podelitve Nobelove nagrade za mir v Oslu zaradi varnostnih razlogov. Njena hči je v sredo v njenem imenu prevzela nagrado. Inštitut je sporočil, da je Machado varna in da je ni bilo na slovesnosti, ker se skriva, odkar so bile v njeni državi volitve.

Češki predsednik Petr Pavel je med obiskom Libereckega okraja opozoril, da bi prekinitev pomoči Ukrajini Češki republiki onemogočila sodelovanje pri obnovi države po koncu vojne. Pavel je poudaril, da bi morala Češka podpirati Ukrajino ne le iz ideoloških, temveč tudi iz praktičnih razlogov.

Iranske pomorske sile so v Perzijskem zalivu zasegle plovilo, ki je tihotapilo 350.000 litrov goriva. Aretirali so 13 mornarjev, ki so bili na krovu plovila.

Na sojenju v Münchnu je jezidska žrtev opisala, kako jo je iraški par zasužnjil, zlorabljal in spolno izkoriščal. Žrtev je pričala o grozljivih izkušnjah, vključno s tem, kako so jo ponujali za prodajo s komentarjem, da še ni bila posiljena.

Grški premier Kiriakos Mičotakis se je v Atenah srečal z alžirskim ministrom za zunanje zadeve Ahmedom Attafom. Med srečanjem sta obe strani potrdili željo po okrepitvi dvostranskih odnosov in sodelovanja med Grčijo in Alžirijo. Izmenjali so tudi mnenja o regionalnih dogodkih, s poudarkom na Bližnjem vzhodu, Libiji in Sahelu. Grški zunanji minister Jorgos Gerapetritis je po srečanju z Attafom poudaril zgodovinske vezi prijateljstva med državama in pomen Sredozemlja, ki ju povezuje.

Analiza Associated Pressa je pokazala, da dobava pomoči v Gazo ne dosega količin, določenih v premirju, ki ga je posredovala ZDA. Hkrati je Hamas zahteval konec izraelskih kršitev premirja kot pogoj za začetek druge faze pogajanj. ZN in humanitarne organizacije pogosto opozarjajo, da je količina pomoči, ki vstopa v Gazo, precej manjša od trditev COGAT.

Libanonski zunanji minister Jusef Radži se je v pismu iranskemu kolegu Abasu Irakčiju opravičil, ker v trenutnih razmerah ne more sprejeti povabila na obisk v Teheran. Namesto tega je predlagal srečanje v tretji državi, s katero bi se obe strani strinjali. Radži je poudaril, da zavrnitev ne pomeni zavračanja dialoga, ampak je posledica trenutnih razmer.

Iranski ambasador pri Združenih narodih je pozval mednarodno skupnost k nujnemu in enotnemu ukrepanju za zaustavitev genocida, ki ga izvaja izraelski režim v Gazi. Iran je ponovno potrdil svojo zavezanost preprečevanju genocida in obsodil izraelska dejanja v Gazi kot dejanja, ki pomenijo genocid, med zasedanjem Generalne skupščine ZN ob 10. obletnici mednarodnega dneva spomina na žrtve genocida.

Ana Corina Sosa Machado, hči venezuelske opozicijske voditeljice Marie Corine Machado, je v Oslu v imenu svoje matere prevzela Nobelovo nagrado za mir. Uradniki so sporočili, da Maria Corina Machado ne bo prisotna na slovesnosti.

Predsednik Grčije, Tasulas, je na dvodnevnem uradnem obisku v Črni gori, ki se bo zaključil 12. decembra. Sprejel ga je predsednik Črne gore, Milatović, z najvišjimi državnimi častmi na Cetinju. Iz kabineta Milatovića so sporočili, da ima obisk poseben pomen za Črno goro, saj predstavlja enajsti obisk predsednika države članice Evropske unije v Črni gori med mandatom Milatovića. Poudarili so, da gre za šele drugi bilateralni obisk Tasulasa od prevzema funkcije, kar potrjuje spoštovanje Grčije do Črne gore in vlogo Milatovića pri krepitvi meddržavnih odnosov.

21-letni Palestinec Abdul Rahman al-Sabateen iz mesta Husan blizu Betlehema je umrl v izraelskem priporu, kar je sprožilo zaskrbljenost. Palestinska komisija za zapornike in nekdanje zapornike je sporočila, da je al-Sabateen umrl po prevozu v izraelsko bolnišnico Shaare Zedek v Jeruzalemu. Al-Sabateen je bil v priporu od 24. junija 2025, njegova smrt pa je povečala število palestinskih zapornikov, ki so umrli v izraelskih zaporih, na 85.

Na Tajsko-kamboški meji se je zaostril konflikt, zaradi česar so morale tisoče družin na obeh straneh sporne meje zapustiti svoje domove. Nekatere družine so ujeti v navzkrižnem ognju. Združene države Amerike so izrazile zaskrbljenost zaradi spopadov in žrtev na več lokacijah ob meji med Kambodžo in Tajsko.

Volodimir Zelenski je zavrnil namige, da vojno izkorišča kot izgovor za ostanek na oblasti, in izjavil, da je pripravljen na volitve, če bodo ZDA in drugi zavezniki pomagali zagotoviti varnost. Donald Trump je celo obtožil ukrajinske oblasti, da izkoriščajo vojno.

Igor Grečuškin se je pojavil na sodišču v Sofiji zaradi obtožb v zvezi z eksplozijo v Bejrutu leta 2020, ki je zahtevala več kot 200 življenj. Izdan je bil nalog za njegovo aretacijo zaradi suma vpletenosti v tihotapljenje eksplozivnih snovi v Libanon. Eksplozija, ki se je zgodila 4. avgusta 2020, je povzročila veliko smrtnih žrtev.

V sredo zjutraj so naseljenci vdrli v mošejo Al-Aksa skozi Maroška vrata, ob močni zaščiti izraelske policije. Islamski verski sklad v okupiranem Jeruzalemu je sporočil, da je v Al-Akso vdrlo več deset naseljencev.

María Corina Machado je na poti v Oslo, vendar na podelitev Nobelove nagrade za mir ne bo prispela pravočasno. Kljub temu naj bi Machado potovala v Oslo, kot je bilo načrtovano, čeprav ni mogla biti prisotna na sami slovesnosti. Med slovesnostjo je bil predvajan njen avdio posnetek, v katerem se je zahvalila za priznanje in potrdila, da potuje na Norveško.

Urad Združenih narodov za človekove pravice se je zaradi zmanjšanja sredstev s strani globalnih donatorjev znašel v »načinu preživetja«, je sporočil vodja urada. Obenem se povečujejo kršitve človekovih pravic in potrebe na območjih, ki jih prizadenejo konflikti.

Ministrica za pravosodje Anna Sporrer nasprotuje vzpostavitvi centrov EU za vračanje migrantov v afriških državah. Pogojuje jih s članstvom v Svetu Evrope, medtem ko evropski komisar za migracije Magnus Brunner meni drugače. Sporrerjeva želi zagotoviti spoštovanje človekovih pravic pri vračanju migrantov. Evropska poslanka FPÖ Stegerjeva kritizira načrte EU kot nezadostne.

Predsednik Lai Ching-te se je udeležil predstavitve rezultatov projekta »Stotisoč milijard za uresničitev sanj mladih v tujini«, ki si prizadeva pomagati mladim pri uresničevanju njihovih sanj v tujini. Poudaril je, da se s tem projektom uresničujejo sanje mladih in da je vsak lahko naslednji Zhou Ziyu. Minister za izobraževanje Zheng Yingyao je dejal, da bo novi projekt namenil več kot 300 mest za mlade iz socialno šibkejših in ruralnih okolij.

Ruski predsednik Vladimir Putin bo 11. in 12. decembra obiskal Ašhabad v Turkmenistanu, kjer bo sodeloval na mednarodnem forumu, posvečenem Mednarodnemu letu miru in zaupanja, Mednarodnemu dnevu nevtralnosti in 30. obletnici stalne nevtralnosti Turkmenistana. V okviru foruma so predvideni tudi dvostranski sestanki s predstavniki drugih držav, na katerih bodo obravnavali vprašanja svetovne stabilnosti, gospodarstva in prihodnjega sodelovanja v regiji.

V maroškem mestu Fes sta se ponoči porušili dve sosednji stavbi. Število smrtnih žrtev je naraslo na najmanj 22, 16 ljudi je bilo ranjenih. Oblasti so sporočile, da je to najsmrtonosnejša nesreča te vrste v kraljestvu v zadnjih letih.

Iranske obmejne oblasti so decembra ustrelile in ubile najmanj 10 Afganistancev, ki so nezakonito vstopili v Iran. Incident poudarja, kako nevarna je postala iranska meja za Afganistance, ki bežijo pred vojno, preganjanjem in revščino.

Alexandre Djouhri, posrednik v libijskem primeru, je bil izpuščen iz pripora pod sodnim nadzorom po odločitvi prizivnega sodišča v Parizu. Djouhri je bil, tako kot nekdanji predsednik Nicolas Sarkozy, vpleten v preiskavo financiranja iz Libije. S tem se je končalo pripor za zadnjega obtoženca v tem procesu.

Ameriški veleposlanik v Kanadi, Pete Hoekstra, je ponovno zmanjšal zaskrbljenost, da bi nova ameriška strategija nacionalne varnosti lahko privedla do podpore ameriške vlade političnim strankam v Kanadi.

Ganska vlada bo uradno poklicala uradnike izraelskega veleposlaništva v Akri zaradi, kot pravijo, nečloveškega in neupravičenega ravnanja z ganskimi potniki, vključno s štirimi poslanci, na mednarodnem letališču Ben Gurion v Izraelu. Zunanje ministrstvo je ostro obsodilo ravnanje z državljani Gane.

Sekretar ruskega sveta za nacionalno varnost, Sergej Šojgu, je izjavil, da Rusija pričakuje odgovor Združenih držav Amerike na predloge predsednika Vladimirja Putina glede sporazuma START o zmanjšanju strateškega orožja. Šojgu je poudaril, da je do izteka sporazuma ostalo manj kot 100 dni.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je sporočil, da sta se Rusija in ZDA dogovorili za nadaljevanje diplomatskih pogovorov glede reševanja krize v Ukrajini. Dmitrij Peskov je izjavil, da so izjave Donalda Trumpa o Ukrajini, podane v intervjuju za Politico, skladne z ruskim razumevanjem situacije. Dodal je, da Rusija in ZDA še nista razpravljali o pripravljenosti Volodimirja Zelenskega za izvedbo volitev v Ukrajini. Prav tako je Peskov izpostavil pomembnost Trumpovih besed o vzrokih konflikta v Ukrajini. CNN pa poroča, da v Evropi obstaja zaskrbljenost, da bi Trump lahko odstopil od mirovnih pogajanj glede Ukrajine.

Po poročilih o domnevnem tajskem bombardiranju obmejnega območja se je ameriški predsednik Donald Trump odločil ponovno posredovati med Tajsko in Kambodžo. ZDA so že oktobra posredovale pri sklenitvi krhkega mirovnega sporazuma med državama, vendar so spopadi ponovno izbruhnili, kar je povzročilo stotisoče beguncev.

V Kaliningradu sta bila dva ukrajinska državljana spoznana za kriva vohunjenja v obmejnem območju z Litvo in poskusa ugrabitve otroka. Sodišče jima je izreklo 15 in 16 let zaporne kazni. Osujena sta z uporabo brezpilotnih letal zbirala podatke o sistemu varovanja rusko-litovske meje. Zbrane informacije naj bi omogočile nemoten vdor diverzantsko-izvidniških skupin in sredstev za izvajanje terorističnih dejavnosti na rusko ozemlje, poroča FSB.

Papež Leon XIV. je kritiziral poskuse izključitve Evrope iz mirovnih pogajanj glede vojne v Ukrajini in dejal, da takšen pristop ni realističen. Prav tako je kritiziral ameriškega predsednika Donalda Trumpa zaradi njegovih izjav, ki po njegovem mnenju spodkopavajo zavezništvo med Evropo in ZDA. To je prva javna kritika ameriškega papeža na račun ameriškega voditelja.

Ameriški predsednik Donald Trump je ponovil trditev, da je končal konflikt med Indijo in Pakistanom. To izjavo je ponovil že skoraj 70-krat. Trump je na shodu v Pennsylvaniji dejal, da je v desetih mesecih končal osem vojn, vključno s konflikti med Kosovom in Srbijo, Izraelom in Iranom, Egiptom in Etiopijo ter Armenijo in Azerbajdžanom. Indija je med drugim izvedla operacijo Sindoor.

Kljub nenehnim kopenskim in zračnim napadom izraelskega režima na Sirijo, je izraelski minister izrekel vojno hujskaške izjave proti Damasku.

Severnokorejski voditelj Kim Jong Un se je sestal z visokimi uradniki, da bi razpravljali o pripravah na prvi kongres vladajoče stranke v petih letih. Srečanje bo določilo nove prioritete, saj si ZDA in Južna Koreja prizadevata za ponovno vzpostavitev pogovorov s Severno Korejo. Kongres vladajoče stranke je eden največjih političnih dogodkov v državi, namenjen določanju novih državnih prioritet.

Trumpova administracija zaostruje ukrepe proti tolpam, ki tihotapijo prepovedane droge v Združene države Amerike, kar vključuje smrtonosne vojaške napade na morju in poostren nadzor na mejah. Strokovnjaki opozarjajo, da ZDA morda spregledujejo vlogo latinskoameriških zaporov pri nastanku in krepitvi teh tolp.

Rusija je seznanjena z zanimanjem Združenih držav Amerike za sodelovanje na področju Arktike, vendar konkretni predlogi s strani ZDA še niso bili podani, je izjavil direktor oddelka za evropske zadeve ruskega zunanjega ministrstva, Vladislav Maslennikov. Rusija pozorno spremlja to zanimanje ZDA. Maslennikov je poudaril, da so bili seznanjeni z zanimanjem za sodelovanje v Arktiki po dvostranski liniji, vendar brez specifičnih podrobnosti.

Predsednica Hondurasa, Xiomara Castro, je ob kaotičnem štetju glasovnic po predsedniških volitvah 30. novembra opozorila na poskus 'volilnega udara'. Na ulice glavnega mesta Tegucigalpa so se zgrnile množice protestnikov, ki zahtevajo jasno sliko o izidu volitev. Volitve so zaznamovale tehnične težave, neutemeljene obtožbe o prevarah in grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa o prekinitvi financiranja države.

Posebni predstavnik ruskega predsednika za naložbeno in gospodarsko sodelovanje s tujimi državami, Kiril Dmitrijev, je izrazil mnenje, da imata ameriški predsednik Donald Trump in njegova administracija ključno vlogo pri preprečevanju grožnje tretje svetovne vojne. To je zapisal na družbenem omrežju X.

Rod Paige, pedagog, trener in administrator, ki je bil prvi Afroameričan na položaju ameriškega ministra za šolstvo in je uvedel prelomni zakon »No Child Left Behind«, je umrl v torek v starosti 92 let. Njegovo smrt je potrdil nekdanji predsednik George W. Bush, ki ga je imenoval na ta položaj.

Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je ponovil, da se ruski predsednik Vladimir Putin občasno vozi po Moskvi za volanom avtomobila brez spremstva in posebnih prometnih omejitev. To informacijo je Peskov razkril 10. decembra.

Vatikan je po skoraj stoletju vrnil približno šestdeset predmetov, ki pripadajo kanadskim domorodnim skupnostim. Predmeti so bili v torek razstavljeni v kanadskem muzeju.

Izrael in Hamas sta se načeloma dogovorila o prvih točkah mirovnega načrta, vendar novi spopadi ogrožajo dogovorjeno prekinitev ognja. Razmere na Bližnjem vzhodu ostajajo napete.

V vzhodnem Kongu je zaradi spopadov z uporniki, ki jih podpira Ruanda, po podatkih ZN svoje domove zapustilo 200.000 ljudi. Uporniki M23 so napredovali do obrobja strateškega mesta Uvira, kar je del nove ofenzive, kljub prizadevanjem ZN za prekinitev spopadov.

Demokratka Eileen Higgins je po napovedih osvojila županski položaj v Miamiju, s čimer je po skoraj 30 letih prevzela nadzor nad mestom. V tesni tekmi je premagala republikanca Emilia Gonzáleza. V Teksasu pa se demokratski kandidati za senat razhajajo glede strategije osredotočanja na Trumpa v volilni kampanji.

Islandija se je pridružila Španiji, Irski, Sloveniji in Nizozemski pri bojkotu Pesmi Evrovizije 2026 na Dunaju zaradi odločitve Evropske radiodifuzne zveze (EBU), da dovoli sodelovanje Izraelu. Omenjeni bojkot bi lahko uničil tekmovanje, pričakujejo pa se še dodatni bojkoti.

Nova desničarska vlada Bolivije je napovedala, da bo obnovila diplomatske odnose z Izraelom, kar kaže na dramatično geopolitično preusmeritev v južnoameriški državi. Prejšnja levičarska vlada je prekinila vezi pred dvema letoma zaradi izraelske kampanje proti Hamasu v Gazi. Bolivijski zunanji minister se bo srečal z izraelskim kolegom v Washingtonu, da bi razpravljala o ponovni vzpostavitvi odnosov.

Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je obsodil pripor več deset uslužbencev ZN s strani hutijevcev v Jemnu in pozval k njihovi izpustitvi. Guterres je izrazil zaskrbljenost zaradi prenosa nekaterih primerov na posebno kazensko sodišče in poudaril, da gre za kršitev mednarodnega prava. Trenutno je priprtih 59 uslužbencev ZN, vsi jemenski državljani, poleg številnih pripadnikov nevladnih organizacij, civilne družbe in diplomatskih misij.

V nigerijski zvezni državi Adamawa so vojaki nigerijske vojske streljali na protestnice, ki so protestirale zaradi odziva vojske na spopade. Po navedbah prič in organizacije Amnesty International je bilo ubitih devet žensk. Dogodek se je zgodil v ponedeljek ob glavni cesti v lokalni vladi Lamurde.

Analiza CNN kaže, da bi lahko poglabljanje razhajanj med ZDA in Evropo koristilo Rusiji, medtem ko so se odposlanci predsednika Trumpa v Kremlju pogajali o morebitnem mirovnem sporazumu v Ukrajini. Razlike v stališčih med Washingtonom in evropskimi državami bi lahko Rusiji omogočile izboljšanje položaja.

Odhajajoča nizozemska vlada ne namerava obsoditi ameriških napadov na venezuelske ladje, ki naj bi tihotapile droge. Minister za zunanje zadeve David van Weel (VVD) je v razpravi v parlamentu dejal, da za to še ni prišel čas, saj naj ne bi šlo za akutno grožnjo Antilom.