Iran zaradi podpore protestnikom na pogovor poklical evropske veleposlanike

V Londonu in Canberri so se odvili incidenti na iranskih diplomatskih predstavništvih, kjer so protestniki odstranili uradne zastave Islamske republike Iran. Skupina demonstrantov, ki naj bi bili podporniki izgnanega prestolonaslednika Reze Pahlavija, je na veleposlaništvu v avstralski prestolnici namesto uradne zastave izobesila zastavo z levom in soncem, ki simbolizira Iran pred revolucijo leta 1979. Podoben incident se je zgodil v Londonu, kjer se je pred poslopjem zbralo več sto ljudi v podporo trenutnim protestom v domovini. Reza Pahlavi, sin pokojnega iranskega monarha, je svoje privržence javno pozval k zamenjavi simbolov teokratskega režima na tujih tleh. Akcije na veleposlaništvih so odraz naraščajočega nezadovoljstva iranske diaspore in poskusov delegitimizacije oblasti v Teheranu na mednarodnem prizorišču. Britanska in avstralska policija sta obravnavali vdore na diplomatska zemljišča, vendar o morebitnih aretacijah ali večji materialni škodi nista podrobneje poročali. Dogodki so tesno povezani s širšimi protivladnimi nemiri, ki pretresajo Iran in so v preteklosti že sprožili ostre odzive zahodnih držav. Protestniki s temi dejanji izražajo zahtevo po korenitih političnih spremembah in vrnitvi k sekularnim simbolom države. Stopnjevanje napetosti pred iranskimi diplomatskimi objekti v tujini kaže na usklajeno strategijo opozicijskih gibanj, ki skušajo pritegniti pozornost svetovne javnosti.

Iranska vlada je v torek v okviru prve delne sprostitve strogih ukrepov ponovno omogočila opravljanje mednarodnih telefonskih klicev prek mobilnih omrežij, medtem ko dostop do svetovnega spleta in storitev kratkih sporočil ostaja onemogočen. Do te odločitve prihaja po več dneh popolne komunikacijske blokade, s katero je teokratski režim poskušal zamejiti širjenje informacij o nasilnem zatiranju protivladnih protestov. Kljub sprostitvi nekaterih omejitev se protesti v državi nadaljujejo, število smrtnih žrtev med demonstranti pa se po navedbah tujih tiskovnih agencij še naprej povečuje. Protesti, ki so zajeli državo, so usmerjeni proti državnemu vrhu, oblasti pa so se nanje odzvale z uporabo sile in drastično omejitvijo digitalnih storitev. Namen blokade interneta je predvsem preprečevanje organizacije novih shodov in onemogočanje objavljanja posnetkov policijskega nasilja na družbenih omrežjih. Čeprav so mednarodni klici zdaj spet mogoči, lokalni viri opozarjajo, da gre za nadzorovano sproščanje, ki ne pomeni dejanske vrnitve svobode govora ali varne komunikacije. Dogajanje v Iranu predstavlja enega najresnejših izzivov za tamkajšnji režim v zadnjih letih, saj so se prvotne zahteve po gospodarskih reformah sprevrgle v vsesplošen upor proti teokratski ureditvi. Mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja razmere, saj so poročila o številu ubitih in aretiranih zaradi omejenega dostopa do informacij še vedno nepopolna in težko preverljiva. Nadaljnja usoda protestov ostaja negotova, vendar delna vzpostavitev komunikacij nakazuje na določen pritisk, pod katerim so se znašle oblasti v Teheranu.

Donald Trump je izjavil, da je Washington "pripravljen in pripravljen" odgovoriti, če bo Iran ubil več protestnikov. Obenem je Teheran opozoril, da bi posredovanje ZDA destabiliziralo regijo. Protesti se širijo po različnih delih Irana, kar še dodatno stopnjuje napetosti med državama.