V petek popoldne je na območju glavne železniške postaje v Celovcu prišlo do fizičnega obračuna med več moškimi, ki se je končal z napadom z nožem. Po navedbah avstrijske policije je 16-letni državljan Sirije z ostrim predmetom napadel in poškodoval svojega 18-letnega rojaka. Slednjega so po nujni oskrbi na kraju dogodka prepeljali na zdravljenje v celovško kliniko. Policisti so osumljenega 16-letnika kmalu po incidentu pridržali, trenutno pa se nahaja v centru za pridržanje. Motiv za spor, ki je prerasel v nasilje, javnosti še ni znan, preiskava okoliščin dogodka pa še poteka. Incident je povzročil prenehanje mirnega vzdušja na sicer prometnem prometnem vozlišču v središču koroške prestolnice. Dogodek odraža širše varnostne izzive na javnih mestih v regiji, kjer so bili v preteklem obdobju že zabeleženi podobni primeri nasilja. Organi pregona so ob tem poudarili, da so hitro posredovali in preprečili nadaljnje ogrožanje mimoidočih, žrtev pa po zadnjih podatkih ni v smrtni nevarnosti.

V New Yorku so izbruhnili množični protesti po usodnem streljanju v Minneapolisu, kjer je agent ameriške službe za priseljevanje in carino (ICE) ubil Renee Nicole Good. Čeprav preiskava incidenta še poteka, zvezni organi pa trdijo, da je ženska z vozilom zapeljala proti agentom, so se v spodnjem Manhattnu zbrale množice, ki so nestrinjanje izražale z nasilno retoriko. Po navedbah prisotnih so protestniki vzklikali grožnje s smrtjo, uperjene proti javnim uslužbencem in organom pregona. Zborovanje na trgu Foley Square so organizirale skupine, kot je Hands Off NYC, govorniki pa so agencijo ICE označili za brezpravno organizacijo, ki širi strah in kaos. Dogajanje se je stopnjevalo v neposredne grožnje, ko so skupine protestnikov med drugim vzklikale pozive k usmrtitvi guvernerke Kristi Noem in k nasilju nad agenti imigracijske službe. Kritiki opozarjajo, da tovrstno stopnjevanje retorike presega meje legitimnega nasprotovanja izvrševanju zakonodaje. Incident v Minneapolisu ostaja predmet preiskave, vendar so aktivisti za odprte meje dogodek uporabili kot povod za zaostritev zahtev po ukinitvi agencije ICE. Medtem ko oblasti poskušajo razjasniti okoliščine streljanja, so varnostne razmere v New Yorku zaradi ekstremnih pozivov k nasilju ostale napete, saj so se protesti hitro sprevrgli v neposredno obračunavanje s politiki in varnostnimi organi.

V amsterdamski četrti Nieuw-West je na novoletni dan prišlo do streljanja, v katerem sta bila ubita najstnika, stara 16 in 18 let. Policija je v preiskavi ugotovila, da je bil s žrtvama v času incidenta prisoten še tretji mladostnik, ki pa mu je uspelo pobegniti in se izogniti napadu. Po navedbah preiskovalcev so bili napadalci izjemno nasilni, saj žrtve po prvih podatkih niso imele možnosti za preživetje ali obrambo. Vsi trije vpleteni mladostniki so prebivali v enem izmed amsterdamskih sprejemnih centrov za prosilce za azil. Organi pregona dogodek obravnavajo kot izjemno resen incident, vendar motiv za napad še ni znan. Iskanje storilcev in zbiranje informacij o tretjem mladostniku, ki je pobegnil s kraja dogodka, se nadaljujeta, medtem ko se v nizozemski prestolnici krepijo razprave o varnosti v bližini nastanitvenih centrov za begunce.

Po smrtnem streljanju Renee Nicole Good v Minneapolisu so se pojavile nove informacije in incidenti. Guverner Minnesote Tim Walz je obtožil zvezno vlado vojne proti njegovi državi. Pojavil se je videoposnetek, ki prikazuje, kako naj bi zvezni agenti zdravniku preprečili pomoč žrtvi streljanja. Sekretarka za domovinsko varnost Kristi Noem je bila kritizirana zaradi izjave, da je bila Renee Nicole Good domača teroristka. V Portlandu v Oregonu sta bili v streljanju, v katerem so bili udeleženi agenti carinske in mejne službe, ranjeni dve osebi.

V Portlandu sta bila dva človeka ustreljena in ranjena s strani agentov Carinske in mejne zaščite ZDA, kar je povzročilo pozive lokalnih uradnikov k umiritvi. Incident se je zgodil dan po tem, ko je agent ICE v Minneapolisu ustrelil žensko, kar je sprožilo proteste in spopade s policijo. Tiskovna predstavnica Ministrstva za domovinsko varnost ZDA je dejala, da je bilo aretiranih 37 protestnikov.

Grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa Grenlandiji so po poročanju tujih medijev izziv za Nato, potencialno celo eksistenčne narave. Strokovnjaki opozarjajo, da bi bil poskus prevzema Grenlandije katastrofalen. Trump je obenem opozoril, da Rusija in Kitajska ne čutita strahu pred Natom brez prisotnosti ZDA.

Predsednik Trump je v intervjuju za New York Times izjavil, da bi ZDA lahko več let nadzorovale Venezuelo, zlasti njeno nafto, z namenom "donosne obnove". Paul Krugman je Trumpove poteze označil za poskus "bogatenja njegove klike". Ameriški senat bo glasoval o resoluciji, ki bi Trumpu omejila nadaljnje vojaške akcije v Venezueli in zahtevala odobritev kongresa.

Po poročilih o posredovanju ameriške vojske v Venezueli in pozivih po "popolnem dostopu" do venezuelskih naftnih virov, so se pojavile obtožbe o "odkritem ropanju" s strani Trumpove administracije. Ukrajinski kongresni odbor Amerike je razkril, da je državni sekretar Marco Rubio razpravljal o načrtih za nakup Grenlandije. Strokovnjaki pa opozarjajo, da je največja grožnja globalni stabilnosti ravno Amerika sama. Nekdanji britanski obrambni sekretar je svetoval tujim voditeljem, naj ne podkupujejo Trumpa z zlatom, temveč preberejo pozabljen memoar iz leta 1991.

Organizacija Human Rights Watch (HRW) je opozorila, da so oblasti v Združenem kraljestvu močno omejile pravico do protestov, kar je v nasprotju z mednarodnimi obveznostmi glede človekovih pravic. Kritizirali so tudi širitev represivnih ukrepov proti mirnim demonstrantom in primerjajo stanje v Združenem kraljestvu z državami, kot je Madžarska pod vodstvom Viktorja Orbána, kar kaže na erozijo državljanskih pravic.

Donald Trump je bil kritiziran zaradi napada na Venezuelo in groženj njenim voditeljem. Senat je sprejel resolucijo, ki omejuje Trumpovo sposobnost nadaljnjih napadov na Venezuelo. Obenem so ZDA kritizirane zaradi nadzora nad prodajo in prihodki od venezuelske nafte, kar naj bi ogrožalo mednarodni red.