Administracija predsednika Donalda Trumpa je v Minneapolis napotila približno 2000 zveznih agentov in častnikov, kar so uradniki opisali kot največjo operacijo za izvrševanje priseljenske zakonodaje v zgodovini države. Ministrstvo za domovinsko varnost (DHS) je operacijo utemeljilo s ciljem izkoreninjenja prevar, aretacije storilcev kaznivih dejanj in odstranitve nezakonitih priseljencev s kriminalno preteklostjo. V akciji sodelujejo tako pripadniki oddelka za deportacije (ICE) kot tudi preiskovalci iz urada za domovinske preiskave (HSI). Operacija je del stopnjevanja zveznega pritiska na zvezno državo Minnesota, pri čemer so se oblasti osredotočile predvsem na območje Minneapolisa. Poteza sledi obtožbam o razširjenih prevarah med tamkajšnjimi prebivalci somalijskega porekla. Kritiki ukrep označujejo za politično motiviran napad na priseljenske skupnosti, medtem ko vršilec dolžnosti direktorja agencije ICE Todd Lyons poudarja, da gre za operacijo brez primere po svojem obsegu in intenzivnosti.

Predsednik Centralnega sveta Judov v Nemčiji, Josef Schuster, je na zimskem zasedanju poslanske skupine CSU v bavarskem samostanu Seeon izrazil resno zaskrbljenost zaradi naraščajoče podpore desničarski stranki Alternativa za Nemčijo (AfD). Schuster je opozoril, da bi lahko morebitna udeležba AfD v deželnih ali zvezni vladi sprožila val izseljevanja judovskega prebivalstva iz države. Njegove izjave prihajajo v času, ko javnomnenjske ankete kažejo na zgodovinsko visoko podporo omenjeni stranki v več zveznih deželah. Schuster je poudaril, da judovska skupnost z veliko mero negotovosti opazuje politične premike v Nemčiji, kjer se AfD v več deželah in tudi na zvezni ravni nadeja vstopa v vladne koalicije. Po njegovih besedah bi takšen politični preobrat pomenil temeljno spremembo družbene klime, kar bi Jude prisililo v razmislek o prihodnosti v Nemčiji. Vodstvo CSU je ob tem izrazilo solidarnost z judovsko skupnostjo in obsodilo vsakršno obliko antisemitizma, ki se v političnem prostoru krepi prek ekstremističnih stališč.

Pakistanska vojska je v torek podala resno opozorilo, da Afganistan pod vodstvom talibanov postaja osrednje vozlišče za teroriste in nedržavne akterje, kar predstavlja neposredno grožnjo celotni regiji. Tiskovni predstavnik vojske, generalpodpolkovnik Ahmad Sharif Chaudhry, je na novinarski konferenci dejal, da talibanska vlada nudi zatočišče in podporo skupinam, kot so Al Kaida, Islamska država ter pakistanski talibani (TTP). Te trditve zaostrujejo že tako napete odnose med sosednjima državama, ki se v zadnjih mesecih spopadata z vse večjim nezaupanjem glede varnostnih vprašanj. Opozorila prihajajo po nizu smrtonosnih napadov znotraj Pakistana, za katere Islamabad neposredno krivi teroristične celice, ki naj bi delovale z afganistanskega ozemlja. Pakistan je v preteklosti že večkrat pozval Kabul k odločnejšemu ukrepanju, vendar se razmere kljub mednarodnim pritiskom niso izboljšale. Današnja izjava predstavlja nadgradnjo prejšnjih obtožb, saj Islamabad zdaj neposredno trdi, da so talibanske oblasti pokroviteljice mednarodnih terorističnih mrež. Napetosti bi lahko vodile do nadaljnjih povračilnih ukrepov na meji ali dodatnih prisilnih izgonov afganistanskih beguncev.

Litovske oblasti so sprožile uradni postopek preverjanja dovoljenja za stalno prebivanje ruskega opozicijskega politika Leonida Volkova, nekdanjega tesnega sodelavca pokojnega Alekseja Navalnega. Oddelek za migracije je od službe za državno varnost zahteval oceno, ali Volkove izjave predstavljajo grožnjo nacionalni varnosti ali javnemu redu v državi. Povod za preiskavo so bile objavljene zasebne komunikacije, v katerih se je Volkov odzval na domnevno smrt Denisa Kapustina, vodje Ruskega prostovoljnega korpusa (RDK). Volkov je v sporni korespondenci Kapustina označil za nacista, čigar obstoj naj bi koristil kremeljski propagandi, ob tem pa kritično ocenil tudi ukrajinske uradnike, vključno z nekdanjim vodjem obveščevalne službe Kirilom Budanovom. Čeprav se je kasneje izkazalo, da je bila smrt Kapustina zrežirana, so litovski organi ocenili, da so takšne izjave lahko sporne z vidika varnostne politike države. Če bo ugotovljeno, da Volkov predstavlja varnostno tveganje, mu po litovski zakonodaji grozi preklic dovoljenja za bivanje in izgon iz države.

Papež Lev XIV. je v Vatikanu uradno sklenil sveto leto Rimskokatoliške cerkve. Med slovesnostjo je sveti oče izpostavil kritiko sodobnih družbenih vrednot, pri čemer je posebej obsodil naraščajoče potrošništvo in prevladujoče protimigrantsko razpoloženje v družbi. Njegov nagovor je služil kot poziv k večji solidarnosti in duhovni poglobitvi v času, ko se svet spopada z vse večjimi socialnimi razlikami. Papež je v svojem govoru poudaril, da sta ksenofobija in zapiranje meja v nasprotju s krščanskimi načeli, ter vernike pozval, naj se odprejo potrebnim in zavrnejo materialistični način življenja. Dogodek v Vatikanu je privabil številne vernike iz celega sveta, s čimer se je končalo obdobje, namenjeno posebnim milostim in spravi znotraj katoliške skupnosti.

V amsterdamski četrti Nieuw-West je na novoletni dan prišlo do streljanja, v katerem sta bila ubita najstnika, stara 16 in 18 let. Policija je v preiskavi ugotovila, da je bil s žrtvama v času incidenta prisoten še tretji mladostnik, ki pa mu je uspelo pobegniti in se izogniti napadu. Po navedbah preiskovalcev so bili napadalci izjemno nasilni, saj žrtve po prvih podatkih niso imele možnosti za preživetje ali obrambo. Vsi trije vpleteni mladostniki so prebivali v enem izmed amsterdamskih sprejemnih centrov za prosilce za azil. Organi pregona dogodek obravnavajo kot izjemno resen incident, vendar motiv za napad še ni znan. Iskanje storilcev in zbiranje informacij o tretjem mladostniku, ki je pobegnil s kraja dogodka, se nadaljujeta, medtem ko se v nizozemski prestolnici krepijo razprave o varnosti v bližini nastanitvenih centrov za begunce.

V regiji Afar na severovzhodu Etiopije se je zgodila huda prometna nesreča, v kateri je umrlo najmanj 22 ljudi, še 65 oseb pa je bilo poškodovanih. Nesreča se je zgodila, ko se je prevrnil tovornjak, ki je prevažal nezakonite migrante. Po navedbah lokalnih oblasti so poškodovanim že zagotovili nujno medicinsko pomoč v bližnjih zdravstvenih ustanovah. Preiskava dogodka kaže, da je bila nesreča neposredno povezana z dejavnostmi nezakonitega tihotapljenja ljudi, ki je v tem delu Afrike pogost pojav. Etiopski uradniki so ob tem dogodku ponovno izdali opozorila o nevarnostih nezakonitih migracij in napovedali strožje ukrepe proti tihotapskim mrežam, ki izkoriščajo ranljive skupine ljudi za nevaren prevoz v neustreznih vozilih. Regija Afar sicer velja za ključno tranzitno točko za migrante, ki si želijo doseči Arabski polotok.

Papež Lav je v torek uradno sklenil sveto leto Katoliške cerkve s simbolnim zaprtjem svetih vrat v baziliki svetega Petra v Vatikanu. Ob tej priložnosti je v svojem nagovoru kristjane po vsem svetu pozval k večji empatiji in pomoči potrebnim, pri čemer je poudaril pomen ljubeznivega odnosa do tujcev, prosilcev za azil in vseh, ki iščejo zatočišče. Po vatikanskih podatkih se je slovesnosti ob koncu jubilejnega leta udeležilo rekordnih 33,5 milijona vernikov, kar odraža velik pomen dogodka za svetovno katoliško skupnost. Papež je v svojem govoru ostro kritiziral trenutno stanje svetovnega gospodarstva, ki ga je označil za izkrivljeno, saj po njegovih besedah poskuša profitirati iz vseh sfer življenja, pri tem pa pogosto zanemarja človekovo dostojanstvo. Poudaril je, da ekonomska logika ne sme prevladati nad osnovnimi človeškimi pravicami. Sveti oče je vernike pozval, naj se v prihodnje bolj zavzeto trudijo prepoznati bližnjega v vsakem prišleku in naj njihova dejanja vodita krščansko usmiljenje in solidarnost, ki sta bila v ospredju njegovega celotnega dosedanjega pontifikata.

Gláucio Ventura Tiago, 23-letni branilec nizozemskega nogometnega kluba RBC, je v svojem življenju prehodil pot od negotovosti v detencijskem centru do statusa športnega heroja. Pred desetimi leti se je takratni deček soočal z resno grožnjo izgona iz države, saj je otroštvo preživljal v različnih centrih za azilante. Njegova usoda je bila dolgo negotova, vendar mu je po dolgotrajnih birokratskih postopkih in javni izpostavljenosti uspelo ostati na Nizozemskem. Danes Ventura Tiago uživa v uspehih na nogometnih zelenicah, kjer navijači na razprodanih stadionih vzklikajo njegovo ime in razvijajo transparente z njegovo podobo. V svojem čustvenem pričevanju je nogometaš opisal težke trenutke izolacije in strah pred izgubo vseh prijateljev ter okolja, ki ga je poznal. Kljub težkim življenjskim preizkušnjam v mladosti je poudaril, da nikoli ni izgubil ljubezni do nogometa, ki mu je služil kot zatočišče in pot do integracije v družbo.

Vatikan je v ponedeljek uradno zaključil jubilejno sveto leto 2025, v katerem je Rim po uradnih podatkih obiskalo več kot 33 milijonov vernikov. Papež Leon XIV. je 6. januarja, na praznik Svetih treh kraljev, zaprl zadnja sveta vrata v baziliki svetega Petra, s čimer se je simbolično končalo obdobje, posvečeno upanju in prenovi. Število obiskovalcev je preseglo vsa prvotna pričakovanja cerkvenih oblasti in organizatorjev v italijanski prestolnici. Zadnji romarji so skozi sveta vrata stopili le nekaj ur pred uradnim zaprtjem, s čimer so sklenili leto molitev in romanj. Vatikan je dogodek označil za izjemen uspeh, saj je jubilej kljub logističnim izzivom potekal brez večjih incidentov. Tokratno sveto leto je bilo še posebej odmevno zaradi velikega števila romarjev iz tujine, ki so v italijansko prestolnico prinesli pomemben gospodarski in duhovni impulz.

Tunizijske oblasti so v noči na torek izpustila več humanitarnih delavcev tunizijske veje francoske nevladne organizacije France terre d'asile, ki so bili v priporu več kot 20 mesecev. Med izpuščenimi so po razpoložljivih informacijah trije uslužbenci omenjene organizacije, ki so jih tamkajšnji organi pregona obtožili nezakonite pomoči migrantom pri prestopanju meje in bivanju v državi. Skupno je bilo v postopek vključenih šest zaposlenih, ki so se spopadali z resnimi pravnimi očitki zaradi svojega humanitarnega delovanja. Izpustitev sledi dolgotrajnim mednarodnim pritiskom in opozorilom humanitarnih organizacij o vse slabših razmerah za delovanje civilne družbe v Tuniziji. Država se v zadnjem obdobju sooča z močnim porastom migracijskih pritiskov, kar je privedlo do strožje zakonodaje in pogostejših aretacij tistih, ki nudijo pomoč osebam brez urejenega statusa. Kljub izpustitvi podrobnosti o morebitnih nadaljnjih pravnih postopkih proti humanitarcem ostajajo nejasne, organizacija France terre d'asile pa izpustitve svojih sodelavcev še ni podrobneje komentirala.

Upokojeni polkovnik ameriške kopenske vojske Lawrence Wilkerson je v nastopu na kanalu YouTube napovedal, da bodo voditelji treh ključnih evropskih držav v prihodnjem obdobju zapustili svoje položaje. Po njegovih navedbah gre za voditelje Nemčije, Francije in Velike Britanije, ki aktivno podpirajo in financirajo nadaljevanje vojaškega konflikta v Ukrajini. Wilkerson trdi, da kljub javnomnenjskim raziskavam, ki kažejo, da prebivalci teh držav niso naklonjeni vojni z Rusijo, njihovi voditelji vztrajajo pri trenutni politiki. Analitik meni, da bodo ravno volilni procesi v omenjenih državah privedli do zamenjave trenutnih vladajočih struktur. Čeprav se viri v napovedih letnic nekoliko razlikujejo – nekateri omenjajo letošnje leto, drugi pa leto 2026 – ostaja osrednja teza enaka: politični pritisk zaradi podpore Ukrajini naj bi bil usoden za trenutne evropske elite. Wilkerson poudarja razkorak med voljo volilnega telesa in dejanji uradne politike, kar po njegovem mnenju vodi v neizogibne politične spremembe v Berlinu, Parizu in Londonu.

Ob obali Gambije se je 1. januarja 2026 zgodila tragična pomorska nesreča, v kateri je po najnovejših podatkih tamkajšnje vlade umrlo najmanj 31 migrantov. Plovilo, ki je bilo namenjeno proti Evropi, se je prevrnilo na odprtem morju, pri čemer oblasti opozarjajo, da je število žrtev verjetno še višje, saj pogrešajo večje število ljudi. Gre za eno najhujših tovrstnih nesreč v zadnjem obdobju v tej regiji. Preiskava o vzrokih nesreče še poteka, vendar prve informacije kažejo na preobremenjenost čolna, ki je izplul le malo pred dogodkom. Gambijske oblasti so v ponedeljek revidirale prvotne ocene o številu žrtev in potrdile, da je med mrtvimi veliko mladih, ki so iskali boljšo prihodnost v Evropi. Reševalne ekipe nadaljujejo z iskanjem morebitnih preživelih, vendar so možnosti za to z vsako uro manjše. Nesreča ponovno opozarja na nevarnosti nezakonitih migracijskih poti vzdolž zahodnoafriške obale.

Trumpova administracija je v Minneapolis napotila približno 2.000 zveznih agentov kot del akcije proti priseljevanju, ki sledi škandalu s prevarami pri socialni pomoči v Minnesoti. Večina prizadetih je prejemnikov socialne pomoči.

Zvezni sodnik je v ponedeljek izdal razsodbo, ki Ministrstvu za zdravje in socialne zadeve ZDA (HHS) ponovno dovoljuje deljenje osebnih podatkov določenih prejemnikov programa Medicaid z uradniki za deportacijo. Odločitev predstavlja pomemben preobrat v pravnem sporu med več zveznimi državami in administracijo predsednika Trumpa glede vprašanj zasebnosti in zaščite migrantov. Države, ki so vložile tožbo, so opozarjale na resne kršitve zasebnosti in morebitne negativne posledice za javno zdravje, če bi se migranti iz strahu pred deportacijo izogibali zdravstveni oskrbi. Kljub odločitvi v prid administracije je sodnik v razsodbi postavil stroge omejitve glede obsega podatkov, ki jih ministrstvo lahko posreduje službam za priseljevanje. S tem je delno omejil prvotne načrte ministrstva pod vodstvom Roberta F. Kennedyja mlajšega, ki si je prizadevalo za širši dostop do zbirk podatkov o prejemnikih socialne pomoči. Razsodba je razveljavila prejšnjo začasno odredbo, ki je takšno deljenje podatkov popolnoma ustavila zaradi sumov o neustavnosti postopkov.

Ministrstvo za domovinsko varnost (DHS) je na X-u obtožilo hotel Hilton, da je zavrnil namestitev agentom ICE, kar je sprožilo odzive in opozorila na tretji amandma. Poleg tega se pripravlja obsežna imigracijska operacija v Minneapolisu, kamor bo napotenih 2000 zveznih agentov.

Po navedbah radijske postaje RMF24 se je prvič v zadnjih petindvajsetih letih začel proces množičnega izseljevanja poljskih državljanov iz Nemčije. Podatki kažejo na trend, v okviru katerega se Poljaki v velikem številu vračajo v svojo domovino, kar predstavlja pomemben zasuk v migracijskih tokovih med državama. Ta pojav je bil prvič zaznan in javno objavljen v ponedeljek, 5. januarja, ko so mediji začeli poročati o spremembi demografske dinamike, ki je bila zadnji dve desetletji stabilna v smeri izseljevanja na zahod. Čeprav natančni vzroki za tovrstne premike v poročilih niso podrobno razčlenjeni, gre za prvi tovrstni primer po četrt stoletja, ko število tistih, ki se vračajo, močno vpliva na poljsko skupnost v Nemčiji. Do sedaj je Nemčija veljala za glavno ciljno državo za poljske delavce in njihove družine, vendar zadnji podatki kažejo na konec tega dolgotrajnega obdobja migracijskega pritiska na nemški trg dela.

Administracija nekdanjega predsednika Donalda Trumpa je na seznam držav, katerih državljani morajo za pridobitev vstopnega vizuma v Združene države Amerike položiti varščino v višini do 15.000 dolarjev, dodala sedem novih držav. Skupno število držav na tem seznamu se je tako povzpelo na 13, med katerimi jih je večina iz Afrike. Med na novo dodanimi državami so Butan, Bocvana, Srednjeafriška republika, Gvineja, Gvineja Bissau, Namibija in Turkmenistan. Novi ukrepi so stopili v veljavo 1. januarja, njihov cilj pa naj bi bil preprečevanje prekoračitev dovoljenega bivanja tujih državljanov. Višina varščine se giblje med 5.000 in 15.000 dolarji, kar po mnenju kritikov predstavlja nepremostljivo finančno oviro za številne prosilce iz revnejših regij. Ameriški uradniki ukrep zagovarjajo kot učinkovito sredstvo za zagotavljanje spoštovanja pogojev vizuma, pri čemer se sredstva vrnejo ob pravočasnem odhodu iz države. Ta poteza je le zadnja v nizu prizadevanj za zaostritev migracijske politike, ki vključuje tudi obvezne osebne intervjuje in razkritje zgodovine uporabe družbenih omrežij za prosilce iz vseh držav z vizumsko obveznostjo.

Poročilo o gospodarskih gibanjih v karibski regiji je razkrilo, da denarna nakazila izseljencev, znana kot remitente, ostajajo eden najpomembnejših in pogosto spregledanih gospodarskih dejavnikov. Za milijone družin po celotni regiji ta sredstva, ki jih sorodniki pošiljajo iz tujine, predstavljajo neobhoden vir preživetja. Denar je primarno namenjen pokrivanju stroškov osnovnih življenjskih potrebščin, kot so hrana, stanovanja in zdravstvena oskrba. Poleg neposredne pomoči gospodinjstvom imajo ta nakazila ključno vlogo pri financiranju izobraževanja in podpiranju majhnih podjetij, kar dolgoročno spodbuja lokalni podjetniški ekosistem. Na nacionalni ravni remitente predstavljajo pomemben delež bruto domačega proizvoda številnih karibskih držav, s čimer zagotavljajo devizno stabilnost in blažijo gospodarske pretrese. Kljub njihovemu velikemu pomenu strokovnjaki opozarjajo, da se ta oblika finančne moči v širših makroekonomskih analizah pogosto podcenjuje.

V istanbulskem okrožju Esenler so turške oblasti pridržale državljanko Turkmenistana Jennet Dushemova in njeno mater Zyyado Yollyyeva, potem ko sta na avtobusni postaji zapustili enomesečnega dojenčka. Incident, ki je sprožil takojšnjo policijsko preiskavo, se je končal z odkritjem obeh žensk prek posnetkov varnostnih kamer. Po navedbah lokalnih oblasti so dečka, ki je bil v dobrem zdravstvenem stanju, nemudoma predali v oskrbo ministrstvu za družino in socialne storitve. Osumljenki sta bili po zaslišanju na policijski postaji prepeljani v center za vračanje tujcev, kjer čakata na deportacijo iz države. Preiskava je pokazala, da sta ženski tujki, ki sta v Turčiji bivali brez ustreznih dovoljenj, kar je dodatno pospešilo postopek izgona. Organi pregona so poudarili, da bodo v postopku upoštevali vse zakonske določbe glede varstva otrok in kršitev migracijske zakonodaje, medtem ko bo dojenček ostal pod državno zaščito do nadaljnjega.

Španski in francoski organi pregona so v skupni operaciji aretirali 15 voznikov avtobusov, ki so osumljeni nezakonitega prevoza migrantov med Španijo in Francijo. Preiskava je razkrila, da so vozniki od migrantov brez ustreznih dokumentov zahtevali plačila v višini od 20 do 400 evrov za prehod meje. V zameno za denar so migrantom omogočili potovanje brez veljavnih vozovnic ali pa so jim izdali vozovnice na tuja imena, s čimer so se skušali izogniti mejnim kontrolam. Operacija je razkrila organizirano mrežo izkoriščanja rednih avtobusnih linij za namene ilegalnih migracij znotraj schengenskega območja. Aretirani vozniki so delovali na relacijah, ki povezujejo ključna španska in francoska mesta, pri čemer so izrabljali svoj položaj za osebni dobiček. Oblasti poudarjajo, da tovrstna dejanja ne pomenijo le kršitve zakonodaje o tujcih, temveč tudi resno varnostno tveganje v cestnem prometu, saj so bili potniki v nekaterih primerih prevažani v neustreznih razmerah.

Vodilni predstavniki iranskega centra za zadeve tujcev in priseljencev so sporočili, da se je v provinci Teheran po izgonu nezakonitih afganistanskih priseljencev stopnja kriminala znižala za 30 odstotkov. Po navedbah vodje centra je odhod teh oseb povzročil tudi opazno zmanjšanje porabe osnovnih dobrin; mesečna poraba moke v regiji se je zmanjšala za 5500 ton. Poleg ekonomskih in varnostnih učinkov so oblasti izpostavile spremembe v izobraževalnem sistemu, saj se je število afganistanskih učencev razpolovilo in zdaj znaša približno 320.000 vpisanih otrok. Iranske oblasti so za identifikacijo lokacij, kjer se zadržujejo nezakoniti priseljenci, vzpostavile posebno telefonsko linijo 1438, ki je po njihovih besedah ključno pripomogla k odkritju številnih zbirališč afganistanskih državljanov v provinci Teheran. Ukrepi so del širše strategije upravljanja z migracijami, s katero želi Iran razbremeniti svojo infrastrukturo in izboljšati varnostne razmere v prestolnici ter njeni okolici. Poročila poudarjajo neposredno povezavo med prisotnostjo neregistriranih tujcev in obremenitvijo državnih virov.

Brazilski predsednik Luiz Inácio Lula da Silva je ostro kritiziral vojaško posredovanje Združenih držav Amerike v Venezueli, ki je vključevalo bombardiranje in zajetje venezuelskega predsednika Nicolasa Madura. Lula da Silva je dejanja Washingtona označil za nedopustna in poudaril, da so ZDA s tem prestopile vse meje sprejemljivega v mednarodni politiki. Po poročanju brazilskih organov pregona so venezuelske oblasti v odziv na napad popolnoma zaprle mejo z Brazilijo, kar je povzročilo nenaden upad migracijskega toka. Zaradi stopnjevanja napetosti in ameriških zračnih napadov na bolivarsko republiko je tudi sosednja Kolumbija napovedala prerazporeditev svojih sil in virov na mejo, saj se pripravlja na morebiten val beguncev. Medtem ko v ZDA zoper zajetega Madura že pripravljajo obtožnico, regija ostaja v stanju visoke pripravljenosti, saj vojaško posredovanje vpliva na stabilnost celotne Južne Amerike. Brazilski predsednik je v svoji izjavi za javnost izrazil resno zaskrbljenost nad kršenjem suverenosti sosednje države.

Nove objave več medijev poročajo o študiji, ki izpostavlja, da ima več kot pol milijona tujih državljank v Nemčiji neizkoriščen potencial za zapolnitev pomanjkanja strokovne delovne sile, saj so te ženske nujno potrebne v številnih gospodarskih panogah.

Poslanci nemške krščansko-socialne unije (CSU) v zveznem parlamentu so na svojem zimskem zasedanju sprejeli ostrejše zahteve glede migracijske politike. Stranka se zavzema za čimprejšnjo vrnitev večine sirskih in afganistanskih beguncev v njihove države izvora, saj ocenjujejo, da se varnostne razmere v določenih delih teh držav izboljšujejo. Poleg tega bavarska deželna skupina predlaga strožje ukrepe tudi za begunce iz Ukrajine, kar vključuje preverjanje njihovega statusa in spodbujanje vrnitve v varna območja države. Predlogi CSU so del širšega prizadevanja stranke za zmanjšanje pritiska na nemški azilni sistem in lokalne skupnosti. Poslanci poudarjajo, da je treba sistematično izvajati deportacije tistih, ki ne izpolnjujejo pogojev za zaščito ali so zagrešili kazniva dejanja. Ta poteza pomeni stopnjevanje pritiska na zvezno vlado v Berlinu, naj redefinira svojo politiko do držav, ki so bile do sedaj označene za popolnoma nevarne za vračanje prebežnikov.

Guvernerka Južne Dakote Kristi Noem je naznanila, da bodo venezuelski migranti, ki v Združenih državah Amerike bivajo pod statusom začasne zaščite (TPS), lahko zaprosili za begunski status oziroma azil. Ta poteza sledi njeni predhodni odločitvi, s katero je končala program začasne zaščite za približno 600.000 Venezuelcev, ki so to obliko statusa pridobili pod administracijo predsednika Joeja Bidna. Nova uredba omogoča migrantom, da kljub prekinitvi prejšnjega programa iščejo pravno pot do zaščite preko azilnih postopkov. Odločitev guvernerke Noem predstavlja pomemben zasuk v migracijski politiki zvezne države, saj neposredno vpliva na usodo številnih posameznikov, ki so v državi iskali zatočišče pred politično in gospodarsko krizo v Venezueli. S tem se odpira vprašanje prihodnje integracije in pravne varnosti venezuelskih državljanov v tem delu ZDA.

Ameriški milijarder in lastnik družbenega omrežja X Elon Musk je v javni objavi opozoril, da bi zmaga radikalnih levih sil na prihajajočih volitvah pomenila konec za Združene države Amerike. Musk je svoje stališče utemeljil predvsem s kritiko njihovega pristopa k vprašanju migracij, ki po njegovem mnenju ogroža stabilnost države. Podjetnik je v svojih navedbah izpostavil, da bi politike, ki jih zagovarja radikalno krilo levice, privedle do nepopravljivih posledic za ameriško družbo in njeno prihodnjo ureditev. To ni prvič, da se je Musk vključil v politično razpravo glede migracijske politike, saj redno uporablja svojo platformo za komentiranje aktualnih družbeno-političnih vprašanj v državi.

Panamske oblasti so sporočile, da se je prehod migrantov skozi Dariensko sotesko, nevarno naravno mejo med Kolumbijo in Panamo, v letu 2025 drastično zmanjšal. Po uradnih podatkih je to območje prečkalo le 3091 oseb, kar predstavlja 99-odstotni upad v primerjavi z letom 2024, ko je to pot na svoji poti proti Severni Ameriki izbralo več kot 300.000 ljudi. Kljub izjemno nevarnim razmeram v pragozdu je ta pot v preteklih letih veljala za eno glavnih tranzitnih točk za neregularne migracije v regiji. Drastičen upad števila prehodov kaže na spremenjeno dinamiko migracijskih tokov v Latinski Ameriki. Panamska vlada je v preteklosti napovedala ostrejše ukrepe za nadzor meje in sodelovanje z mednarodnimi partnerji pri omejevanju nezakonitih prehodov skozi to neprehodno džunglo. Čeprav so razlogi za tako obsežno zmanjšanje večplastni, podatki potrjujejo, da se je pritisk na to specifično pot skoraj povsem ustavil, kar močno vpliva na humanitarno situacijo in varnostno politiko v celotni srednjeameriški regiji.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Evropska komisija je za leto 2025 napovedala znatno povečanje števila izgonov oseb, ki nimajo pravice do bivanja v Evropski uniji. Po besedah evropskega komisarja za notranje zadeve Magnusa Brunnerja se je stopnja izgonov v prvih treh četrtletjih leta 2025 povzpela na 27 odstotkov, kar predstavlja opazen skok v primerjavi z 19 odstotki v letu 2023. To je hkrati najvišja zabeležena stopnja po letu 2019, vendar je komisar poudaril, da trenutni rezultati še vedno niso zadostni za učinkovito obvladovanje migracijskih pritiskov. Strategija Evropske komisije vključuje boj proti nezakonitim migracijam na več ravneh, kar poleg doslednega izvajanja izgonov obsega tudi hitre zavrnitve oseb z majhnimi možnostmi za pridobitev azila ter tesnejše sodelovanje s tretjimi državami. Cilj slednjega je preprečiti, da bi se posamezniki sploh podali na nevarne begunske poti. Brunner je napovedal, da bodo države članice lahko delovale še bolj učinkovito, ko bodo v celoti implementirani zakonski predlogi, ki jih je komisija predstavila v začetku leta 2025. Ti ukrepi vključujejo tudi vzpostavitev centrov za vračanje v državah zunaj meja povezave.

Objavljeni so bili članki o najzabavnejših trenutkih Donalda Trumpa v letu 2025, ki ga prikazujejo kot ikonično figuro v ameriški zgodovini. Hkrati pa se pojavljajo razhajanja znotraj gibanja MAGA, pri čemer Marjorie Taylor Greene izraža razočaranje nad Trumpom in sistemom kot celoto.

Število nezakonitih vstopov v Nemčijo se je v letu 2025 znatno zmanjšalo. Do zmanjšanja je prišlo zaradi ponovnega nadzora na mejah od septembra 2024, ki se je intenziviral maja 2025. Članki sprašujejo, koliko beguncev in prosilcev za azil je bilo preštetih od takrat.

Venezuelanska vojska je priznala podpredsednico Delcy Rodríguez za začasno predsednico Venezuele in poročala o smrti gardistov. Operacijo zajetja Nicolása Madura in njegove žene Cilie Flores je vodila elitna enota Delta Force. Donald Trump je poslal novo opozorilo Iranu, ki medtem brani Madura. Protesti v Iranu so se nadaljevali že drugi teden.

Predsednik Donald Trump je novo leto 2026 praznoval na svojem posestvu Mar-a-Lago s slavnostno zabavo, kjer je potekala dražba slike Jezusa Kristusa. Slika, ki jo je umetnica Vanessa Horabuena ustvarila v živo, je bila prodana za 2,75 milijona dolarjev. Dražbe se je udeležil tudi izraelski premier Benjamin Netanyahu s soprogo.

Po zajetju Nicolása Madura v Venezueli je ameriški predsednik Donald Trump razširil grožnje z vojaškimi intervencijami na Kolumbijo, Mehiko in Kubo. Kolumbiji je zagrozil z vojaško akcijo, če ne bo zajezila trgovine s kokainom, medtem ko je ponovil opozorila Mehiki in Kubi.

Po aretaciji Nicolása Madura v ameriškem napadu na Caracas je umrlo najmanj 40 ljudi, med njimi tudi civilisti. Po podatkih New York Timesa naj bi v operaciji umrlo 80 ljudi. Maduro je v priporu v New Yorku, kjer čaka na sojenje.

Ameriški predsednik Donald Trump je na tiskovni konferenci v Mar-a-Lagu napovedal možnost vložitve tožbe zaradi »hude nesposobnosti« proti predsedniku Federalnih rezerv Jeromu Powellu. Trump Powella obtožuje negospodarnega upravljanja s proračunskimi sredstvi, predvsem v povezavi s štiri milijarde dolarjev vredno prenovo stavb centralne banke, ki jo je označil za najdražjo gradnjo v zgodovini. Medtem ko predsednik poudarja gospodarske uspehe in rast BDP, analitiki opozarjajo, da ameriški delniški trg v primerjavi s svetovnim zaostaja, kar pripisujejo politični nestabilnosti in nepredvidljivim carinskim ukrepom. Administracija se obenem spopada z naraščajočim nezadovoljstvom ključnih volilnih skupin. Predstavniki latinskoameriških poslovnih voditeljev so v odprtem pismu opozorili, da množični izgoni delovne sile uničujejo panoge, kot so kmetijstvo, gradbeništvo in gostinstvo. Raziskave javnega mnenja kažejo na strm padec podpore med srednjim razredom, kjer se je odobravanje predsednikovega dela od oktobra znižalo za 17 odstotnih točk. Kritike letijo tudi na predsednikovo osebno porabo časa, saj podatki razkrivajo, da je v letu 2025 golf igral kar 88-krat, kar je davkoplačevalce stalo več kot 110 milijonov dolarjev. Trump je vse negativne ankete označil za prirejene in vztraja, da so Združene države Amerike v svojem najuspešnejšem obdobju.

Ruske oblasti so v prvih enajstih mesecih leta 2025 iz države prisilno odstranile 54.400 tujih državljanov in oseb brez državljanstva. Po podatkih Zvezne službe sodnih izvršiteljev (FSSP) so bili ukrepi izvedeni zaradi kršitev migracijske zakonodaje in drugih predpisov Ruske federacije. Vsi postopki so temeljili na pravnomočnih sodnih odločbah, ki so naložile deportacijo kršiteljev. Kljub visokemu številu izgonov statistični podatki kažejo na zmanjšanje tovrstnih ukrepov v primerjavi z enakim obdobjem leta 2024, ko je bilo iz države prisilno odstranjenih 79.000 oseb. Število izgonov se je tako zmanjšalo za približno tretjino. Hkrati pa so ruski organi pregona v letu 2025 omejili vstop v državo več kot 160.000 tujcem, število razveljavljenih dovoljenj za bivanje pa se je povečalo za 17 odstotkov, kar kaže na nadaljnje zaostrovanje nadzora nad migracijami.

Nemška zvezna vlada je napovedala, da bo okrepila deportacije kriminalcev v Afganistan in Sirijo in da načrtuje nadaljnje lete v ti dve državi.

Venezuelski migranti v številnih državah, vključno s Čilom, Argentino, Kolumbijo in Združenimi državami Amerike, so z navdušenjem sprejeli novico o ameriški vojaški operaciji in zajetju dosedanjega predsednika Nicolása Madura. Po skoraj trinajstih letih njegove vladavine, ki so jo zaznamovali gospodarski zlom, politična represija in eksodus skoraj osmih milijonov ljudi, se v izgnanstvu vrstijo praznovanja. V središču Santiaga de Chile se je zbrala množica ljudi v nacionalnih barvah, ki so izražali upanje na hitro vrnitev v domovino, potem ko je Madura na čelu države začasno nadomestila njegova dosedanja podpredsednica. Zajetje Madura s strani ameriških sil predstavlja vrhunec stopnjevanja napetosti med Washingtonom in Caracasom. Dogajanje je sprožilo olajšanje predvsem med begunci v državah, kot je Čile, kjer so se v zadnjem času soočali z napovedmi o množičnih deportacijah pod novoizvoljenim desničarskim predsednikom Joséjem Antoniom Kastom. Mnogi izseljenci, ki so leta živeli v negotovosti, zdaj pričakujejo stabilizacijo razmer, ki bi jim omogočila varno vrnitev domov in ponovno združitev družin.

Kitajsko zunanje ministrstvo je ponovilo poziv Združenim državam Amerike, naj nemudoma izpustijo venezuelskega predsednika Nicolasa Madura in njegovo soprogo Silio Flores ter da rešijo situacijo v Venezueli z dialogom.

Bavarska stranka CSU in njena sestra CDU sta sprožili politično razpravo o drastičnem zaostrovanju migracijske politike v Nemčiji. Po navedbah strankinih predstavnikov se bosta zavzemali za obsežno vračanje beguncev v Sirijo in Afganistan, pri čemer poudarjata, da so se varnostne razmere v nekaterih delih Sirije stabilizirale do mere, ki omogoča repatriacijo. CSU načrtuje, da bi se ti ukrepi v polni meri začeli izvajati leta 2026, kar vključuje tudi strožji nadzor nad nereguliranim priseljevanjem in povečanje števila deportacij. Predlogi vključujejo tudi specifične rešitve glede statusa tujih delavcev oziroma t. i. gastarbajterjev, s čimer želita konservativni stranki nasloviti pritiske na nemški socialni sistem in javno mnenje pred prihajajočimi volilnimi cikli. Stranka CDU se je pridružila tem zahtevam z oceno, da je vojna v Siriji v veliki meri končana, kar naj bi odpravilo pravno podlago za kolektivno zaščito beguncev iz te države. Takšne pobude v Nemčiji sprožajo številne razprave o kršenju mednarodnega prava in varnosti povratnikov, vendar vodstvi obeh strank vztrajata pri nujnosti razbremenitve države.

Ameriški predsednik Donald Trump je na tiskovni konferenci v Mar-a-Lagu napovedal možnost vložitve tožbe zaradi hude nestrokovnosti proti predsedniku zveznih rezerv (Fed) Jeromu Powellu. Trump Powellu očita domnevno potratnost pri 4,1 milijarde dolarjev vredni prenovi stavb centralne banke, kar je označil za najdražjo gradnjo v zgodovini. Ob tem je predsednik ponovno poudaril domnevno rekordne gospodarske kazalnike svoje administracije, čeprav analize indeksa MSCI USA kažejo, da ameriški delniški trg v letu 2025 zaostaja za svetovnim povprečjem. Istočasno se Trump sooča z močnim nasprotovanjem latinskoameriških poslovnih voditeljev, ki opozarjajo na uničujoče posledice množičnih deportacij za ameriško gospodarstvo, zlasti v kmetijstvu in gradbeništvu. Podpora republikanski stranki med latinskoameriškimi volivci vztrajno upada, saj 61 odstotkov vprašanih za svoje slabše ekonomsko stanje krivi predsednikovo politiko. Napetosti so se stopnjevale tudi na osebni ravni, saj je Trump napadel igralca Georga Clooneyja zaradi njegove pridobitve francoskega državljanstva, medtem ko se v javnosti krepijo vprašanja o predsednikovem zdravstvenem stanju in pogostih obiskih igrišč za golf, ki so davkoplačevalce v letu 2025 stali več kot 110 milijonov dolarjev.

V Nemčiji se je ob začetku leta opazno zmanjšalo število prošenj za azil, in sicer za 51 odstotkov. Hkrati se je povečalo število deportacij. Vlada razpravlja o nadaljnjih zaostritvah migracijske politike.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

Deželna skupina krščansko-socialne unije (CSU) v nemškem zveznem parlamentu je pripravila osnutek resolucije, v kateri poziva k občutni zaostritvi migracijske politike. Stranka zahteva, da se v letu 2026 izvede obsežna ofenziva deportacij, ki bi vključevala redne letalske linije za vračanje beguncev v Sirijo in Afganistan. Po mnenju poslancev CSU po padcu režima Bašarja al Asada v Siriji ni več utemeljenih razlogov za nudenje zaščite sirskim državljanom. Poleg sirskih beguncev so se v središču zahtev znašli tudi ukrajinski moški. CSU predlaga strožji pristop do pribežnikov iz Ukrajine, pri čemer poudarjajo potrebo po njihovi vrnitvi v domovino za pomoč pri obnovi in obrambi države. Dokument, ki so ga pripravili za prihajajoče zimsko zasedanje, odseva prizadevanja stranke po hitrejših postopkih vračanja tistih, ki v Nemčiji nimajo več statusa upravičenca do azila. Predlogi so sprožili burne razprave o prihodnosti nemške azilne politike in mednarodnih obveznostih države.

Državno tožilstvo v Dresdnu je uradno vložilo obtožnico proti dvema državljanoma Sirije, ki sta osumljena avgustovskega napada z nožem na mestnem vlaku. Incident, ki se je zgodil v dresdenski mestni četrti, je zaradi svoje narave in okoliščin pritegnil precejšnjo mednarodno pozornost. Preiskovalci so po večmesečnem zbiranju dokazov in zasliševanju prič razkrili podrobnosti, ki sta jih osumljenca načrtovala pred samim dejanjem. Po navedbah tožilstva sta obtoženca namerno napadla potnike, pri čemer so bile uporabljene nevarne hladne orožje. Oblasti dogodek obravnavajo z najvišjo stopnjo resnosti, saj gre za kaznivo dejanje, ki je vplivalo na občutek varnosti v javnem potniškem prometu. Podrobnejše informacije o motivih in morebitnih povezavah osumljencev z radikalnimi skupinami so trenutno predmet nadaljnjih sodnih postopkov, vendar obtožnica že jasno opredeljuje stopnjo njune odgovornosti za povzročene poškodbe.

Venezuelski migranti po vsem svetu so v soboto z navdušenjem sprejeli novico o odstavitvi in zajetju predsednika Nicolasa Madura, ki so jo izvedle sile pod vodstvom Združenih držav Amerike. Madurov režim je bil odgovoren za eno največjih migracijskih kriz v novejši zgodovini, zaradi česar je državo zapustilo več milijonov ljudi. Čeprav so na ulicah svetovnih prestolnic prevladovali veselje in praznovanja, se med razseljenimi Venezuelci hkrati pojavljajo vprašanja in skrbi glede prihodnje politične stabilnosti ter obnove države. Operacija, ki je privedla do padca dolgoletnega voditelja, predstavlja prelomni trenutek za latinskoameriško regijo. Praznovanja so potekala od Miamija do Madrida, kjer so se zbrali nasprotniki režima, ki so dolga leta opozarjali na kršitve človekovih pravic in gospodarski kolaps pod Madurovo oblastjo. Kljub koncu njegove vladavine diaspora ostaja previdna glede procesa tranzicije in pogojev za morebitno vrnitev v domovino, ki se spopada z uničeno infrastrukturo in globoko družbeno polarizacijo.

V Združenem kraljestvu so v ponedeljek stopila v veljavo nova pooblastila, ki mejni policiji in kriminalističnim preiskovalcem omogočajo zaseg ter preiskavo mobilnih telefonov in SIM-kartic migrantov, ki so v državo prispeli z majhnimi čolni čez Rokavski preliv. Ukrep je namenjen učinkovitejšemu boju proti kriminalnim združbam, ki se ukvarjajo s tihotapljenjem ljudi, ter pridobivanju ključnih informacij o njihovih operacijah neposredno od ekonomskih migrantov in prosilcev za azil. Nova zakonodaja organom pregona omogoča preiskavo elektronskih naprav brez potrebe po predhodni aretaciji posameznika. Britanske oblasti s tem korakom krepijo nadzor nad nezakonitimi prehodi meje in poskušajo omejiti število nevarnih prečenj preliva. Kritiki ukrepa sicer opozarjajo na vprašanja zasebnosti, medtem ko vlada vztraja, da je dostop do podatkov nujen za razbitje tihotapskih mrež, ki ogrožajo človeška življenja.

Ameriški predsednik Donald Trump je na tiskovni konferenci v Mar-a-Lagu napovedal možnost vložitve tožbe proti predsedniku zveznih rezerv (Fed) Jeromu Powellu. Trump mu očita »hudo nesposobnost« pri upravljanju stroškov prenove zgradb centralne banke, ki naj bi po njegovih navedbah dosegli 4,1 milijarde dolarjev. Predsednik je poudaril, da gre za najvišjo ceno gradnje v zgodovini, in Powella označil za »popolnega bedaka«, hkrati pa je izrazil obžalovanje, da ga je predhodnik Joe Biden ponovno imenoval na ta položaj. Obenem se Trumpova administracija sooča z upadanjem podpore med hispanskimi volivci, na kar sta v odprtem pismu opozorila vplivna podjetnika Sam Sanchez in Massey Villarreal. Opozorila sta, da bi lahko republikanska stranka leta 2026 utrpela hud poraz zaradi stroge migracijske politike, ki povzroča pomanjkanje delovne sile v ključnih industrijah. Poleg tega je Trump na družbenih omrežjih napadel igralca Georgea Clooneyja, ki je nedavno pridobil francosko državljanstvo, kar je v javnosti sprožilo nove polemike o predsednikovem slogu komuniciranja ob začetku novega leta.

Bavarska krščansko-socialna unija (CSU) je ob začetku novega leta ponovno sprožila politično razpravo o migracijah z zahtevo po vzpostavitvi možnosti za izgon sirskih državljanov v domovino. Stranka svoje zahteve utemeljuje na podlagi aktualnih podatkov o beguncih, ki kažejo na jasne trende na področju migracijskih tokov. Po mnenju predstavnikov CSU bi morala Nemčija oceniti varnostne razmere v določenih delih Sirije in omogočiti vračanje tistih oseb, ki so storile kazniva dejanja ali predstavljajo grožnjo varnosti. Predlog je v nemškem političnem prostoru že naletel na deljena mnenja, saj kritiki opozarjajo na še vedno nestabilne razmere pod režimom Bašarja al Asada. Kljub temu CSU vztraja pri strožji migracijski politiki, ki bi vključevala tudi revizijo statusa sirskih beguncev. Ta poteza velja za del širše strategije stranke, da pred prihajajočimi volitvami nagovori volivce, ki so nezadovoljni s trenutnim upravljanjem migracijskih vprašanj na zvezni ravni.

Ameriški predsednik Donald Trump je na tiskovni konferenci v Mar-a-Lagu napovedal možnost vložitve tožbe zaradi "hude nestrokovnosti" proti predsedniku zveznih rezerv (Fed) Jeromu Powellu. Trump mu očita domnevno potratnost pri 4,1 milijarde dolarjev vredni prenovi zgradb centralne banke, kar je označil za najdražjo gradnjo v zgodovini. Obenem je predsednik ponovil svoje nezadovoljstvo s Powellovim delom in namignil, da ga v prihodnje morda ne bo ponovno imenoval na položaj. Napetosti med Belo hišo in centralno banko se stopnjujejo v času, ko se Trumpova administracija spopada s padajočo podporo med ključnimi volilnimi bazami. Poročilo v Wall Street Journalu opozarja na vse večje nezadovoljstvo latinskoameriških poslovnih voditeljev zaradi stroge migracijske politike, ki naj bi povzročala pomanjkanje delovne sile v ključnih panogah. Hkrati so gospodarski kazalniki, kljub Trumpovim trditvam o "zlati dobi", pokazali na upočasnitev rasti in povečana inflacijska pričakovanja, kar dodatno krepi pritiske na neodvisnost Feda.

Lokalne oblasti v več mestih v Združenih državah Amerike in Združenem kraljestvu so v letu 2025 v središče svojih politik postavile reševanje stanovanjske krize in brezdomstva. V Združenem kraljestvu je britanska vlada napovedala pilotni projekt, v okviru katerega bodo prosilce za azil namestili v novozgrajena občinska stanovanja, da bi s tem odpravili drago uporabo hotelov. Do 200 lokalnih oblasti je izrazilo zanimanje za to pobudo, ki predvideva dodatna sredstva za gradnjo ali obnovo zapuščenih zgradb, čeprav kritiki opozarjajo na dolge čakalne vrste za socialna stanovanja, v katerih stoji več kot 1,3 milijona lokalnih prebivalcev. V Združenih državah Amerike se mesta, kot so Portland, Sharon in Kent, spopadajo z lastnimi izzivi na področju prostorskega načrtovanja. V Portlandu je novi župan Keith Wilson ob prenovi mestne uprave obljubil konec brezdomstva na ulicah, vendar je prišlo do nesoglasij z mestnim svetom glede prioritet med širitvijo zavetišč in dolgoročno stanovanjsko politiko. V Sharonu so se osredotočili na projekte cenovno dostopnih stanovanj, vključno s prenovo nekdanjega skupnostnega centra. Mesto Kent je leto 2025 namenilo urejanju sporov glede coniranja in regulaciji konoplje, pri čemer so oblasti poskušale ohraniti kulturni značaj kraja ob spodbujanju lokalne umetniške dejavnosti. Skupni imenovalec vseh regij ostaja pomanjkanje sredstev na zvezni in državni ravni, kar otežuje izvajanje načrtovanih projektov v prihodnjem letu.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je napovedal znatno okrepitev varnostnih ukrepov na meji z Venezuelo, da bi se država pripravila na morebiten množičen prihod beguncev. Odločitev sledi nedavnim vojaškim dejavnostim Združenih držav Amerike, ki so izvedle napade na Caracas in druga venezuelska mesta. Kolumbijske oblasti so se za ta korak odločile preventivno, saj pričakujejo povečan pritisk na obmejna območja zaradi destabilizacije razmer v sosednji državi. Kljub napovedim o povečani pripravljenosti je bila situacija na mejnih prehodih v mestu Cúcuta ob njihovem odprtju povsem mirna. Novinarji na terenu so poročali o običajnem pretoku ljudi brez znakov večjih motenj ali nenadnih migracijskih valov. Kolumbijska vlada sicer pozorno spremlja razmere v Caracasu, saj bi stopnjevanje napetosti lahko povzročilo humanitarno krizo v celotni regiji. Predsednik Petro je poudaril, da je prednostna naloga zagotavljanje varnosti in ustrezna oskrba ljudi, ki bi se morda odločili za beg iz Venezuele.

V Združenem kraljestvu so lani zabeležili drugo najvišje število prihodov migrantov, ki so Rokavski preliv prečkali v majhnih čolnih. Po uradnih podatkih britanskega notranjega ministrstva je v letu 2025 v državo na ta način prispelo 41.472 oseb. Ta podatek predstavlja resen politični izziv za vlado premierja Keira Starmerja, saj se je skupno število prihodov od njegovega prevzema oblasti povzpelo na približno 65.000. Britanske oblasti so izpostavile, da se Starmerjeva administracija približuje neželenemu rekordu, saj bo v manj kot dveh letih njegovega mandata število prehodov verjetno preseglo ravni prejšnjih vlad. Povečanje števila prehodov v drugi polovici leta 2025, ko je bilo že julija zabeleženih več kot 25.000 prihodov, je prispevalo h končni visoki številki. Kljub prizadevanjem za okrepitev obalne straže in sodelovanju s francoskimi organi se britanske oblasti še vedno spopadajo z logističnimi in varnostnimi težavami, ki jih prinašajo nevarni prehodi morske poti.

Ameriški predsednik Donald Trump je ostro kritiziral odločitev hollywoodskega igralca Georga Clooneyja in njegove soproge Amal, ki sta skupaj z otrokoma prejela francosko državljanstvo. Trump je par označila za ena izmed »najslabših političnih napovedovalcev vseh časov«, s čimer se je obregnil ob njuno aktivno podporo demokratski stranki in pozive k umiku Joeja Bidna iz predsedniške tekme. Republikanski voditelj je novico o njunem odhodu pospremil z ironičnim komentarjem, da gre za »dobro novico«, obenem pa je izkoristil priložnost za napad na francosko migracijsko politiko. Trump je Francijo obtožil, da se sooča z resnimi težavami s kriminalom zaradi, po njegovih besedah, katastrofalnega upravljanja migracij, ki ga je primerjal s politiko administracije Joeja Bidna v Združenih državah Amerike. Do kritik prihaja v času, ko Trumpova administracija odkrito podpira protimigracijska gibanja v Evropi. Poleg političnih napadov se je Trump udeležil tudi tradicionalne novoletne zabave na svojem posestvu Mar-a-Lago, kjer je v spremstvu soproge Melanie izrazil željo po miru na svetu, vendar se je izognil konkretnim odgovorom glede morebitne napotitve ameriških sil v Ukrajino ali operacij agencije CIA v Venezueli.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal umik enot Nacionalne garde iz treh večjih ameriških mest: Chicaga, Los Angelesa in Portlanda. Odločitev o končanju namestitve rezervnih vojaških enot je bila sprejeta po tem, ko je bila njegova administracija tarča številnih pravnih izzivov in sodnih porazov glede zakonitosti uporabe vojaških sil za civilno zaščito in podporo migracijskim racijam. Trump je ob tem izjavil, da se bodo enote morda vrnile v drugačni in močnejši obliki. Umik sil predstavlja pomemben preobrat v predsednikovi strategiji uporabe federaliziranih vojaških enot za zagotavljanje varnosti v mestih z demokratskim vodstvom. Čeprav je Trump prvotno vztrajal pri namestitvi garde za zaščito zveznih objektov in podporo agentom zveznih služb, so pravnomočne sodne odločitve v Oregonu in Kaliforniji močno omejile njegova pooblastila. Guvernerji prizadetih zveznih držav so Trumpovo potezo že prej označili za politično motivirano orožje, ki krši zvezno zakonodajo o ločnici med vojsko in civilnim organi pregona.

Donald Trump je ukazal umik Nacionalne garde iz Chicaga, Los Angelesa in Portlanda. Obenem je opozoril, da se lahko zvezne sile vrnejo, če se bo stopnja kriminala močno povečala.

Elon Musk, izvršni direktor družbe Tesla in lastnik platforme X, je v seriji objav izrazil ostro kritiko na račun ameriške Demokratske stranke v luči prihajajočih vmesnih volitev v Združenih državah Amerike. Musk je opozoril, da bi zmaga tako imenovane radikalne levice povzročila nepopravljivo škodo državi. Po njegovih navedbah bi takšen politični razplet vodil v nenadzorovano odpiranje meja za nezakonite migracije in povečanje števila volilnih prevar, kar bi po njegovem mnenju uničilo temelje ameriške družbe. Poleg opozoril so se v javnosti pojavila ugibanja o Muskovem finančnem podpiranju Republikanske stranke. Čeprav se milijarder spopada z očitki o politični pristranskosti, sam poudarja, da so njegovi nameni usmerjeni v ohranitev stabilnosti države. Musk trdi, da bi nadaljnja prevlada demokratov pomenila konec Združenih držav Amerike, kakršne poznamo danes. Njegove izjave so v ameriškem političnem prostoru sprožile val razprav o vplivu tehnoloških mogotcev na volilni proces.

Evropski komisar za migracije je sporočil, da se je število izgonov oseb, ki so v Evropsko unijo vstopile nezakonito, v letu 2025 močno povečalo. Po njegovih napovedih bo letošnja stopnja vračanja najvišja v zadnjih šestih letih, kar kaže na strožje izvajanje migracijske politike na ravni celotne povezave. Kljub statističnemu povečanju pa je komisar opozoril, da trenutne številke še vedno ne zadostujejo za učinkovito obvladovanje migracijskih pritiskov. Povečanje števila deportacij je posledica okrepljenega sodelovanja med državami članicami in tretjimi državami ter strožjih postopkov na zunanjih mejah Unije. Pristojne institucije si prizadevajo za vzpostavitev sistema, ki bi zagotovil hitrejše vračanje tistih, ki nimajo pravice do mednarodne zaščite, vendar komisar poudarja, da bo za dolgoročno stabilnost potrebnih še več operativnih izboljšav in politične volje na ravni vseh članic.

Novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump je sprožil ostre napade na somalijske priseljence v zvezni državi Minnesota, pri čemer jih je označil za goljufe in osebe nizkih moralnih vrednosti. Trump je prek svojega družbenega omrežja Truth Social pozval k njihovemu izgonu nazaj v Somalijo, kar temelji na obtožbah o domnevnih prevarah v tej skupnosti. Gre za nadaljevanje njegove retorike proti priseljencem, ki v Minnesoti predstavljajo največjo somalijsko diasporo v Združenih državah Amerike. Posebne kritike je Trump namenil demokratski kongresnici Ilhan Omar, ki je somalijskega rodu. Označil jo je za nehvaležno poraženko, s čimer je še dodatno zaostril politične napetosti glede vprašanja migracij in integracije. Kongresnica Omarjeva, ki je v ZDA prispela kot begunka leta 1995, je njegove izjave že v preteklosti označila za grozljive in namenjene preusmerjanju pozornosti od drugih političnih težav, s katerimi se sooča njegova administracija. Napadi so tesno povezani s primeri goljufij, ki so bili odkriti v Minnesoti, Trump pa jih izkorišča za širšo diskreditacijo celotne diaspore. Njegovi pozivi k deportacijam in uporaba žaljivih izrazov so sprožili buren odziv v ameriški javnosti, hkrati pa odražajo njegovo namero po izvajanju strožje migracijske politike v prihodnjem mandatu. Razmere v Minnesoti ostajajo napete, saj Trumpove izjave neposredno vplivajo na varnost in družbeni položaj tamkajšnjih prebivalcev somalijskega porekla.

Administracija predsednika Donalda Trumpa je izvedla vrsto spornih potez, ki vključujejo politično prevzemanje kulturnih ustanov in stopnjevanje pritiska na neodvisne finančne institucije. V John F. Kennedy Center za uprizoritvene umetnosti so bili imenovani lojalisti, vključno s Susie Wiles in Danom Scavinom, ki so pred glasovanjem o dodajanju Trumpovega imena centru spremenili statut organizacije. Ti popravki so onemogočili glasovanje ex officio članom, kar je zagotovilo potrditev preimenovanja v 'Trump-Kennedy Center'. Odločitev je sprožila val bojkotov med umetniki, nazadnje sta nastopa odpovedali jazzovski skupini, kar je povzročilo upad prodaje vstopnic in finančne težave centra. Hkrati se zaostruje spor med Trumpom in predsednikom Federalnih rezerv Jeromom Powellom. Predsednik je javno kritiziral Powella in podal neresnične trditve o stroških prenove stavbe centralne banke, kar nakazuje na konec desetletja dolge tradicije politične neodvisnosti te institucije. V New Yorku odhajajoči župan Eric Adams pripravlja ustanovitev nove komisije za revizijo listine, kar poznavalci opisujejo kot 'časovno bombo' za novoizvoljenega župana Zohrana Mamdanija, saj bi komisija lahko odpravila status mesta zatočišča. Medtem so demokrati v senatu sprožili poizvedbo o tem, kako je Susie Wiles pridobila dostop do občutljivih dokumentov v povezavi z Jeffreyjem Epsteinom.

V prestolnici Severne Makedonije je novoletna noč minila v znamenju tragičnih dogodkov, v katerih je ena oseba izgubila življenje, dve pa sta bili ranjeni. Po navedbah makedonskega notranjega ministra Pančeta Toškovskega je bil na območju stare čaršije v središču Skopja ubit državljan Turčije. Umor je bil storjen z ostrim predmetom, v sporu pa je sodelovalo več tujih državljanov. Preiskava o natančnih okoliščinah incidenta in vpletenih osebah še poteka. Istočasno se zdravniki v skopski bolnišnici borijo za življenje dvoletnega otroka, ki je bil med novoletnim praznovanjem hudo ranjen s strelnim orožjem. Po prvih informacijah je otrok utrpel rano v glavo, rentgenski posnetki pa so potrdili prisotnost kovinskega drobca. Minister Toškovski je potrdil, da je otrok na oddelku za intenzivno nego, medtem ko policija še preiskuje nejasne okoliščine, v katerih je prišlo do streljanja. Poleg omenjenih žrtev je bila v ločenem incidentu v središču mesta ranjena še ena oseba.

V bližini severne obale Gambije se je v noči na četrtek prevrnil prenatrpan čoln, ki je prevažal približno 200 migrantov na poti proti Evropi. Gambijske oblasti so potrdile smrt najmanj sedmih oseb, katerih trupla so že izvlekli iz Atlantskega oceana. Reševalne ekipe so uspele rešiti 96 ljudi, medtem ko več deset migrantov še vedno pogrešajo, zato se iskalna akcija nadaljuje. Nesreča se je zgodila v bližini vasi Jang, ko je plovilo klonilo pod težo potnikov in težkimi razmerami na morju. Lokalne oblasti opozarjajo, da je število žrtev verjetno višje, saj je bilo na krovu več kot dvakrat več ljudi, kot so jih doslej uspeli rešiti ali najti mrtvih. Ta tragični dogodek ponovno osvetljuje nevarnosti atlantske migracijske poti, ki jo afriški migranti pogosto uporabljajo v upanju na boljše življenje v Evropski uniji. Gambijsko obrambno ministrstvo koordinira iskanje preživelih, vendar so možnosti za najdbo novih preživelih vsako uro manjše.

Ameriški predsednik Donald Trump je vstop v leto 2026 zaznamoval z zaostrovanjem zunanjepolitične retorike in osebnimi napadi na znane osebnosti. V seriji objav na družbenem omrežju Truth Social je Trump ostro kritiziral igralca Georgea Clooneyja in njegovo soprogo Amal, ker sta pridobila francosko državljanstvo. Igralca je označil za »političnega napovedovalca, ki se vedno moti«, ter kritiziral njuno odločitev o selitvi v Francijo, ki jo je označil za državo s hudimi težavami pri obvladovanju migracij. Sočasno se je predsednik Trump ponovno osredotočil na Venezuelo. V intervjuju za New York Post je izjavil, da se Združene države Amerike lahko izognejo namestitvi vojaških sil v državi le pod pogojem, da bo venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez delovala v skladu z ameriškimi interesi. Trumpove izjave o možni okupaciji Venezuele so nekateri kritiki interpretirali kot poskus odvračanja pozornosti od objave dokumentov, povezanih z Jeffreyjem Epsteinom, kar predsednika bremeni v zadnjem obdobju. Kljub napetostim ostaja vprašanje dejanske vojaške prisotnosti odprto, saj Trump poudarja, da bi bil umik pogojevan s popolno kooperacijo venezuelskega vrha.

Sodnica okrožja Milwaukee Hannah Dugan je guvernerju poslala odstopno izjavo, potem ko je bila decembra lani spoznana za krivo oviranja pravosodja. Zvezni tožilci so ji očitali, da je aprila lani v svoji sodni dvorani namerno zamotila zvezne agente, ki so nameravali aretirati državljana Mehike, nato pa mu omogočila pobeg skozi zasebni izhod. Duganova, ki je na položaju preživela desetletje, je v svojem pismu poudarila zavezanost dostojanstvu in pravičnosti, vendar je priznala, da so pravni postopki proti njej postali prevelika ovira za nadaljnje delo. Do odstopa je prišlo v času, ko so republikanci v zvezni državi Wisconsin že pripravljali postopek ustavne obtožbe (impeachment), s katerim bi jo prisilno odstranili s položaja. Čeprav so zvezni postopki po njenih besedah še daleč od zaključka, se je odločila za umik, da bi zaščitila neodvisnost sodstva. Primer je pridobil širšo politično dimenzijo, saj ga je v svoji kampanji izpostavil tudi nekdanji predsednik Donald Trump kot primer zlorabe sodniških pooblastil za zaščito nezakonitih priseljencev. Duganova namerava pravni boj nadaljevati na sodišču, kjer bo izpodbijala obsodbo za kaznivo dejanje oviranja uradnega postopka.

Ob obali Gambije se je v sredo, 31. decembra, zgodila tragična pomorska nesreča, v kateri je po potrditvi tamkajšnjih oblasti umrlo najmanj sedem migrantov. Preobremenjeno plovilo, na katerem naj bi bilo več kot 200 ljudi, se je prevrnilo med poskusom nevarne poti proti Evropi. Reševalnim službam je do sedaj uspelo rešiti 96 oseb, medtem ko je šest ljudi v kritičnem stanju in so jih prepeljali v bolnišnico na nujno zdravljenje. Gambijska vlada v Banjulu je sporočila, da natančno število pogrešanih še ni znano, saj končni seznam potnikov ob izplutju ni bil vzpostavljen. Iskalne in reševalne akcije se nadaljujejo, vendar upanje za preživele kopni. Dogodek znova opozarja na smrtonosne poti, ki jih begunci in migranti iz Zahodne Afrike uporabljajo v upanju na boljše življenje v Evropski uniji, pri čemer so pogosto žrtve tihotapcev in neustreznih plovil.

Na španski otok El Hierro sta v prvih dneh leta 2026 prispeli dve večji plovili z migranti iz podsaharske Afrike. Prvo plovilo, ki je doseglo obalo 1. januarja, je prevažalo 144 oseb, med njimi osem mladoletnikov in 29 žensk. Potniki so potovanje začeli v Banjulu, prestolnici Gambije, in po navedbah reševalnih služb po sedmih dneh plovbe čez Atlantski ocean niso kazali večjih zdravstvenih težav. V petek zjutraj je obalo El Hierra doseglo še drugo plovilo, na katerem je bilo 283 oseb, vključno z 28 mladoletniki in 42 ženskami. Čoln je samostojno priplul v bližino pristanišča La Restinga, kjer ga je varno do obale pospremila posadka španske službe za reševanje na morju (Salvamento Marítimo). Skupno število migrantov, ki so v prvih dneh leta dosegli Kanarske otoke, se je tako povzpelo na 427, kar kaže na nadaljevanje povečanega migracijskega pritiska na zahodnoafriški poti.

V začasnem centru za pridržanje migrantov v kraju Agia v bližini Hanije na grškem otoku Kreta so v soboto opoldne izbruhnili siloviti nemiri. Po navedbah lokalnih oblasti in poročanju medijev se je spor vnel med skupinami različnih narodnosti, kar je preraslo v množični pretep. Zaradi lažjih poškodb so v bolnišnico v Haniji prepeljali med osem in dvanajst oseb, kjer so jim nudili prvo pomoč. Policija in obalna straža sta s hitrim posredovanjem uspeli umiriti razmere v objektu. Incident razkriva kritične razmere v prenapolnjenem centru, kjer je trenutno nastanjenih 471 oseb, večinoma moških. Razmere v objektu so po navedbah lokalnih virov nevzdržne, saj so kapacitete močno presežene. Glavni razlog za zadrževanje migrantov v neprimernih prostorih na Kreti so polne zmogljivosti drugih centrov v celinski Grčiji, predvsem v Malakasi in na severu države, kar onemogoča njihovo premestitev v primernejše objekte. Grško ministrstvo za pomorstvo situacijo spremlja, vendar ostajajo logistični izzivi pri premestitvah nerešeni.

Posebni predstavnik ruskega predsednika za investicijsko-ekonomsko sodelovanje in vodja Ruskega sklada za neposredne naložbe (RDIF), Kiril Dmitrijev, je v svoji izjavi poudaril, da desne politične sile predstavljajo edino realno upanje za prihodnost Evrope. Po njegovih besedah so prav te sile tiste, ki si upajo odkrito priznati resne težave, s katerimi se spopada Evropska unija, vključno z gospodarskim upadom, naraščajočo birokracijo in izzivi množičnih migracij. Dmitrijev je svoja stališča objavil na družbenem omrežju X, kjer je kritiziral trenutno usmeritev Bruslja. Ruski uradnik meni, da prevladujoče politične elite v Evropski uniji niso sposobne nasloviti strukturnih težav regije, kar vodi v splošno razpadanje povezave. Po Dmitrijevih navedbah desničarski politiki prepoznavajo nujnost korenitih sprememb, medtem ko trenutni birokratski aparat zgolj poglablja krizo. Izjave prihajajo v času zaostrenih odnosov med Rusijo in Zahodom, pri čemer Moskva redno izraža podporo evropskim suverenističnim gibanjem, ki nasprotujejo trenutni politiki sankcij in vojaške pomoči Ukrajini.

V Portugalski republiki se je v nedeljo uradno začela dvotedenska volilna kampanja pred predsedniškimi volitvami, na katerih se za položaj poteguje rekordnih 11 kandidatov. Prvi krog volitev bo potekal 18. januarja, vendar zaradi izjemno razdrobljenega nabora kandidatov javnomnenjske ankete kažejo, da v prvem krogu nihče ne bo dosegel potrebne absolutne večine glasov. To pomeni, da bo o prihodnjem predsedniku države najverjetneje odločal drugi krog, ki je načrtovan za 8. februar. Kandidati so v uvodnih dneh kampanje odpirali ključna družbena vprašanja, med katerimi so izstopale teme migracij in politične nestabilnosti v državi. Širok nabor kandidatov odraža pestro politično dinamiko, hkrati pa med volivci ustvarja potrebo po temeljitem preučevanju programov pred odločilnim glasovanjem. Opazovalci ocenjujejo, da bo glavna bitka potekala med tistimi, ki uživajo najvišjo podporo v anketah, medtem ko preostali kandidati zmanjšujejo možnost za neposredno zmago katerega koli posameznika že v prvem krogu.

V nemški prestolnici so po skoraj štirih letih delovanja uradno zaprli eno največjih zasilnih bivališč za begunce, ki se je nahajalo na območju nekdanjega letališča Tegel. Upravljavci centra so ob zaprtju objavili končno bilanco, po kateri so v tem obdobju oskrbeli več kot 110.000 oseb, ki so v Nemčijo pribežale predvsem zaradi konfliktov na Bližnjem vzhodu in vojne v Ukrajini. Center je služil kot ključna vstopna točka za migrante v Berlinu, kjer so jim zagotovili prvo pomoč, registracijo in začasno nastanitev pred premestitvijo v trajnejše objekte. Zaprtje centra označuje konec pomembnega poglavja v upravljanju migracijskih tokov v mestu, vendar pa se hkrati porajajo vprašanja o prihodnji rabi območja in zagotavljanju zadostnih zmogljivosti za nastanitev novih prosilcev za azil. Mestne oblasti in humanitarne organizacije so poudarile, da je bil center v Teglu nujen odziv na izredne razmere, vendar dolgoročno bivanje v takšnih razmerah ni bilo vzdržno. Na območju nekdanjega letališča zdaj načrtujejo razvoj novega mestnega predela, ki bo vključeval tehnološki park in stanovanjska naselja, medtem ko se dejavnosti za oskrbo beguncev selijo na druge lokacije v Berlinu in okolici.

Ob gambijski obali se nadaljujejo iskalne in reševalne akcije po potopitvi čolna, ki je prevažal več kot 200 migrantov. Gambijske oblasti so potrdile, da so našli sedem trupel in rešile 96 ljudi. Številne osebe še vedno pogrešajo.

Zimsko vreme in močno deževje sta v Gazi znatno poslabšala že tako kritične humanitarne razmere, ki so posledica trajajočega oboroženega spopada med Izraelom in gibanjem Hamas. Najhujše posledice vremenskih razmer čutijo ranjeni, otroci in tisoči razseljenih oseb, ki bivajo v improviziranih zatočiščih. Nizke temperature in poplave so povzročile dodatno trpljenje prebivalstva, ki se že spopada s pomanjkanjem osnovnih življenjskih dobrin, zdravil in primerne infrastrukture. Zdravstvene ustanove poročajo, da mraz in vlaga otežujeta okrevanje ranjenih v vojni, saj so higienske razmere v prenapolnjenih taboriščih nezadostne. Humanitarne organizacije opozarjajo na povečano tveganje za širjenje nalezljivih bolezni, medtem ko prebivalci poskušajo zaščititi svoje premoženje pred vdorom vode v šotore. Razmere v palestinski enklavi ostajajo kritične, saj oskrba s pomočjo zaradi uničenih cest in nenehnih vojaških operacij poteka oteženo.

V zadnjem tednu je v regiji Darfur na zahodu Sudana v spopadih med sudansko vojsko in paramilitarnimi Silami za hitro podporo (RSF) izgubilo življenje najmanj 114 civilistov. Nasilje se je razplamtelo po oktobrski ofenzivi, ko so paramilitarci zavzeli zadnje oporišče vojske v tej regiji. Poročila s terena navajajo hude kršitve človekovih pravic, vključno z usmrtitvami, ropanjem in spolnim nasiljem nad civilnim prebivalstvom. Konflikt, ki se je začel aprila 2023, se je v zadnjih mesecih močno zaostril, kar je povzročilo množično razseljevanje prebivalstva. Boji se zdaj širijo po celotnem Darfurju, pri čemer obe strani uporabljata težko orožje v naseljenih območjih. Mednarodne humanitarne organizacije opozarjajo na kritične razmere, saj je dostop do pomoči zaradi nenehnega nasilja skoraj popolnoma onemogočen, število smrtnih žrtev pa bi lahko bilo v resnici še precej višje od uradnih potrditev.

V amsterdamski četrti Nieuw-West sta bila v streljanju ubita dva najstnika, stara 16 in 18 let. Po podatkih nizozemske policije je mlajša žrtev prihajala iz mesta Delft, kjer je bivala v centru za prosilce za azil, medtem ko je 18-letnik živel v podobni ustanovi v Amsterdamu. Do incidenta je prišlo v večernih urah, ko so napadalci odprli ogenj na žrtvi v bližini stanovanjskega naselja. Preiskovalci trenutno preučujejo motive za dejanje, pri čemer viri blizu policije namigujejo na možnost širšega spora v ozadju, ki bi lahko bil povezan s kriminalnim podzemljem ali osebnimi zamerami. Oblasti so območje zaprle in začele obsežno iskalno akcijo za storilci, ki so s prizorišča pobegnili. Gre za enega hujših incidentov z uporabo strelnega orožja med mladimi v zadnjem obdobju, kar je ponovno sprožilo razprave o varnosti v nizozemski prestolnici.

Ameriški igralec George Clooney se je odzval na ostre kritike predsednika Združenih držav Amerike Donalda Trumpa, ki so sledile novici o igralčevi pridobitvi francoskega državljanstva. Trump se je na svojem družbenem omrežju Truth Social norčeval iz Clooneyja in njegove soproge Amal, ju označil za slaba politična napovedovalca ter kritiziral igralčevo kariero kot povprečno. Ob tem je Trump izkoristil priložnost za napad na francosko in evropsko migracijsko politiko, ki jo je označil za katastrofalno. Clooney, ki je sicer znan podpornik demokratske stranke, je v izjavi za The Hollywood Reporter ironično uporabil Trumpov lastni slogan. Zapisal je, da se strinja s predsednikom o potrebi po ponovni veličini Amerike, vendar je dodal, da se bo ta proces začel z novembrskimi volitvami. S tem je igralec jasno nakazal na pomen prihajajočih volitev v kongres in pozval k podpori demokratom, kar predstavlja stopnjevanje njunega dolgoletnega javnega spora.

Ameriški predsednik Donald Trump se je ostro odzval na novico, da so igralec George Clooney, njegova soproga Amal in njuna otroka pridobili francosko državljanstvo. Trump je v objavi na družbenem omrežju Truth Social ironično zapisal, da gre za »dobre novice«, hkrati pa zakonca Clooney označil za »dva najslabša politična napovedovalca vseh časov«. Po njegovem mnenju je njuna selitev oziroma pridobitev državljanstva posledica njunih zgrešenih političnih ocen v preteklosti. Trump je poleg osebnih kritik izkoristil priložnost za napad na francosko notranjo politiko. Trdil je, da se Francija spopada z resnimi težavami na področju kriminala, ki naj bi bile neposredna posledica trenutne migracijske politike države. Njegove izjave, objavljene 31. decembra, odražajo dolgotrajno napetost med ameriškim predsednikom in liberalnim delom hollywoodske elite, ki jo simbolizira Clooney. Predsednik ZDA je s tem ponovil svoje stališče o nujnosti strožjega nadzora meja, kar redno poudarja tako v domačem kot v mednarodnem kontekstu.

Najnovejša analiza nemškega trga dela je razkrila, da posamezniki z indijskimi koreninami v Nemčiji zaslužijo bistveno več kot druge skupine tujih delavcev. Po statističnih podatkih so Indijci prehiteli tako domače nemške delavce kot tudi druge visoko kvalificirane tujce po višini povprečne bruto plače. Raziskava kaže, da je ta trend posledica specifične demografske strukture indijskih priseljencev, ki v državo prihajajo predvsem kot visoko izobraženi strokovnjaki. Analitiki navajajo več ključnih razlogov za takšne rezultate. Indijski državljani so v veliki meri zaposleni v sektorjih z visoko dodano vrednostjo, zlasti v informacijski tehnologiji, programiranju in inženirstvu. Poleg tega večina indijskih delavcev v Nemčijo pride prek sistema modre karte EU, ki zahteva določeno stopnjo izobrazbe in minimalni prag plače, kar avtomatično dviguje njihovo povprečje v primerjavi s skupinami, ki vključujejo večje število nizko kvalificirane delovne sile.

Ameriški predsednik Donald Trump je povzročil precejšnje razburjenje v kulturnih in političnih krogih z odločitvijo o preimenovanju slovitega John F. Kennedy Center za uprizoritvene umetnosti v Trump-Kennedyjev center. Po navedbah Washington Posta je Trumpova administracija pred glasovanjem o preimenovanju spremenila statut ustanove, s čimer so onemogočili glasovanje članom, ki jih imenuje kongres, in tako zagotovili potrditev predloga brez opozicije. Zaradi te poteze se ustanova spopada z množičnimi odpovedmi nastopov; zadnja v nizu je jazzovska zasedba The Cookers, ki je odpovedala silvestrski koncert. Hkrati se v Washingtonu stopnjujejo kritike zaradi načrtovane gradnje nove plesne dvorane v Beli hiši, za katero želi administracija po hitrem postopku pridobiti dovoljenja in se s tem izogniti javni presoji. Medtem v New Yorku odhajajoči župan Eric Adams pripravlja ustanovitev nove komisije za revizijo mestne listine. Kritiki trdijo, da gre za poskus omejevanja pooblastil novega župana Zohrana Mamdanija in spremembo statusa New Yorka kot varnega mesta za migrante, kar bi bilo v skladu s Trumpovo politiko priseljevanja. Ti dogodki odražajo širši vzorec Trumpovega uveljavljanja vpliva na ključne institucije in lokalne oblasti.

V noči s četrtka na petek se je ob obali zahodnoafriške države Gambije prevrnilo plovilo, na katerem je bilo približno 200 migrantov. Po uradnih navedbah gambijske vlade je v nesreči utonilo najmanj sedem oseb, medtem ko številne potnike še vedno pogrešajo. Reševalne ekipe so iz morja uspele rešiti vsaj 96 ljudi, vendar jih je veliko v kritičnem zdravstvenem stanju in so potrebovali nujno medicinsko pomoč. Oblasti v Banjulu so potrdile, da so o incidentu prejele obvestilo nemudoma po prevrnitvi čolna, nakar so sprožile obsežno iskalno in reševalno akcijo. Plovilo je bilo po prvih podatkih močno preobremenjeno, kar je v regiji pogost vzrok za tovrstne tragedije, saj si ljudje prizadevajo doseči evropske obale po nevarni atlantski poti. Identiteta in narodnost potnikov uradno še nista bili potrjeni, prav tako pa preiskava o natančnem vzroku nesreče in cilju plovila še poteka.

Donald Trump je ostro kritiziral Georga Clooneyja, potem ko je francoska vlada ta teden objavila naturalizacijo Clooneyja, njegove žene Amal in njunih otrok. Trump je igralca označil za 'popolnoma povprečnega'.

Zunanje ministrstvo republike Somaliland je uradno zavrnilo navedbe o vzpostavitvi izraelskih vojaških oporišč na svojem ozemlju in načrtih za preselitev palestinskih beguncev iz Gaze. Do zanikanja prihaja po tem, ko je Somalija obtožila odcepljeno regijo, da je sprejela tovrstne pogoje v zameno za diplomatsko priznanje s strani Izraela. V izjavi za javnost so oblasti v Somalilendu poudarili, da so trditve o vojaškem sodelovanju in naselitvi razseljenih oseb neresnične. Napetosti v Afriškem rogu so se stopnjevale po nedavni odločitvi Izraela, da kot prva država prizna neodvisnost Somalilanda, kar je sprožilo ostre odzive tako v Mogadišu kot v mednarodni skupnosti. Somalijski predsednik vztraja pri trditvi, da je dogovor vključeval strateške koncesije, ki bi Izraelu omogočile vojaško prisotnost v regiji. Oblasti v Somalilendu pa si s tovrstnimi zanikanji prizadevajo ublažiti mednarodne pritiske in kritike Varnostnega sveta ZN, ki je obsodil diplomatsko potezo Izraela.

Ameriški predsednik Donald Trump se je ostro odzval na novico, da sta hollywoodski igralec George Clooney in njegova soproga Amal s svojima otrokoma prejela francosko državljanstvo. Trump je na svojem družbenem omrežju Truth Social zbadljivo zapisal, da gre za dobre novice, obenem pa igralca označil za povprečneža in mu odrekel status prave filmske zvezde. Clooney, ki je že leta glasen kritik Trumpove politike, je državljanstvo prejel prek posebnega dekret o naturalizaciji, kar je v določenih krogih sprožilo razprave. Trump je poleg osebnih kritik na račun igralca napadel tudi Francijo. Izjavil je, da se država spopada z resnimi težavami z delinkvenco, ki jih je pripisal vplivom priseljevanja. Sporočilo je objavil na silvestrovo, s čimer je ponovno pritegnil pozornost javnosti na svoje nestrinjanje z liberalno elito Hollywooda. Zakonca Clooney sta sicer že dlje časa povezana s Francijo, saj imata tam v lasti posestvo, vendar je njuna odločitev za spremembo državljanstva postala nov politični poligon za predsednika.

Japonska se sooča z naraščajočo krizo pomanjkanja delovne sile, ki resno ogroža delovanje tovarn, ribiške industrije in obrtnih delavnic po vsej državi. Številna podjetja, zlasti manjše predelovalnice v odročnih krajih, so postala popolnoma odvisna od tujih delavcev, vendar se v zadnjem obdobju krepijo skrbi glede njihovega ohranjanja. Zaradi hitre gospodarske rasti in poviševanja plač v sosednjih azijskih državah Japonska izgublja svojo konkurenčno prednost kot privlačna destinacija za delo. Podjetniki opozarjajo, da bi lahko odliv tuje delovne sile privedel do propada ključnih lokalnih gospodarskih panog. Primer majhne konzervarije rib v podeželskem mestu kaže, da tuji delavci niso le dopolnilo, temveč steber, ki ohranja ribiško industrijo nad vodo. Ker se domače prebivalstvo stara in krči, so japonska podjetja prisiljena iskati načine za izboljšanje delovnih pogojev, saj se v nasprotnem primeru obeta resna gospodarska stagnacija in zapiranje obratov, ki ne bodo več našli potrebnih kadrov.

Ameriška igralka Angelina Jolie je v petek, 2. januarja, obiskala egiptovsko stran mejnega prehoda Rafa, da bi izrazila solidarnost s prebivalci Gaze. Kot nekdanja posebna odposlanka visokega komisarja Združenih narodov za begunce (UNHCR) si je ogledala prizadevanja za dostavo humanitarne pomoči in se srečala z osebjem rdečega polmeseca ter vozniki tovornjakov z oskrbo. Med obiskom je poudarila nujnost hitrejšega dostopa pomoči v palestinsko enklavo, ki se sooča z obsednim stanjem in težkimi humanitarnimi razmerami. Igralka je v okviru svoje poti na Sinajskem polotoku obiskala tudi več centrov za nudenje pomoči in se srečala z ranjenimi Palestinci, ki so jih na zdravljenje prepeljali v Egipt. Po poročanju lokalnih medijev je prebivalcem Gaze namenila pisno sporočilo podpore, v katerem je izpostavila pomen mednarodnega sodelovanja pri reševanju humanitarne krize. Joliejeva, ki je dolga leta delovala v okviru Združenih narodov, se je osredotočila predvsem na vprašanje zaščite civilistov in zagotavljanje nujnih življenjskih potrebščin za ogroženo prebivalstvo.

Kanadske oblasti so v obdobju med januarjem in oktobrom 2025 iz države izgnale 366 državljanov Nigerije, kar odraža znatno poostritev migracijske politike. Po podatkih kanadske agencije za mejne službe (CBSA) je to najvišja raven uveljavljanja imigracijskih predpisov v zadnjem desetletju. Poleg že izvedenih izgonov se na seznamu za deportacijo trenutno nahaja še 974 Nigerijcev, katerih postopki odstranitve so v teku. Kljub povečanemu številu izgonov Kanada ostaja ena izmed prednostnih destinacij za nigerijske migrante, ki iščejo boljše gospodarske in izobraževalne priložnosti. Poostreni ukrepi CBSA so del širšega prizadevanja kanadske vlade za obvladovanje migracijskih tokov in zagotavljanje spoštovanja zakonskih določil o bivanju v državi. Podatki kažejo na sistematičen pristop k zmanjševanju števila oseb, ki v državi bivajo brez ustreznih dovoljenj.

Donald Trump se je posmehoval Georgeu Clooneyju ob pridobitvi francoskega državljanstva, pri čemer ga je označil za povprečnega igralca in izrazil kritike na račun francoske imigracijske politike. Trump je dodal, da Clooney sploh ni bil filmska zvezda.

Policisti policijske postaje Gaoming v okrožju Bade mesta Taoyuan so včeraj popoldne po obsežni operaciji aretirali štiri vietnamske državljane, ki so imeli status pogrešanih delavcev migrantov. Incident se je začel okoli 17.50, ko so patruljni organi na ulici Hexing opazili sumljivo črno vozilo, ki je nevarno vijugalo po cestišču in ogrožalo druge udeležence v prometu. Voznik je kljub uporabi smernikov za levo zavijal desno, kar je vzbudilo dodaten sum o psihofizičnem stanju voznika. Ko so policisti poskušali ustaviti vozilo, se je voznik zaklenil in sprva zavračal sodelovanje, kar je sprožilo aktivacijo dodatnih policijskih enot. S pomočjo šestih patruljnih vozil so policisti osumljence obkolili na cesti Xingren v okrožju Zhongli. Po uspešni blokadi in nadzoru situacije so ugotovili, da gre za štiri državljane Vietnama, ki so v državi bivali in delali nezakonito. Ta dogodek se umešča v širši okvir poostrenega policijskega nadzora na Tajvanu, ki sledi seriji prometnih nesreč in varnostnih incidentov v zadnjem obdobju.

Danska predsednica vlade Mette Frederiksen je v svojem tradicionalnem novoletnem nagovoru predstavila ključne usmeritve vlade za prihodnje leto, pri čemer je izpostavila socialno pomoč in vprašanje migracij. Premierka je napovedala uvedbo tako imenovanih prehranskih bonov oziroma pomoči pri nakupu hrane, ki bodo namenjeni izbranim socialno ogroženim skupinam prebivalstva. Ukrep je namenjen ublažitvi rasti življenjskih stroškov, s katerimi se spopadajo najranljivejši državljani. Poleg socialnih ukrepov je Frederiksen zavzela ostro stališče do kriminogenih tujcev. Napovedala je, da bo vlada okrepila prizadevanja za izgon tujih državljanov, ki so v državi zagrešili kazniva dejanja. Njen nastop je v danskem političnem prostoru sprožil mešane odzive; medtem ko so v stranki SF predloge pohvalili, so bili v konservativni stranki kritični in premierko obtožili poskusa podkupovanja volivcev z obljubljenimi finančnimi transferji. Analitiki ocenjujejo, da je bil govor politično odločen in je vseboval nekatere kontroverzne predloge, ki jih Danska do zdaj še ni preizkusila v praksi.

Kalifornijski urad za motorna vozila (DMV) je sporočil, da bo moralo približno 325.000 prebivalcev Kalifornije zamenjati svoje identifikacijske dokumente REAL ID zaradi dolgotrajne programske napake. Notranja revizija podatkovnih sistemov je razkrila napako v programski opremi, ki sega v leto 2006, zaradi katere so bili dokumenti nekaterim zakonitim priseljencem izdani z napačnimi datumi poteka veljavnosti. Ti datumi se niso ujemali z dejanskim potekom njihovega dovoljenja za bivanje oziroma delo v Združenih državah Amerike. Težava vpliva predvsem na tiste imetnike, katerih dokumenti ne odražajo pravilno njihovega zakonitega statusa, kar bi lahko povzročilo težave pri uveljavljanju zveznih pravic, vključno z letalskimi potovanji znotraj države. DMV je že začel obveščati prizadete posameznike, ki bodo morali pridobiti nove dokumente. Gre za obsežno logistično operacijo, saj napaka v sistemih urada ni bila odkrita skoraj dve desetletji, kar dodatno sproža vprašanja o zanesljivosti informacijske infrastrukture državnih organov.

Ameriški igralec George Clooney se je odzval na provokacije predsednika Združenih držav Amerike Donalda Trumpa, ki je javno kritiziral odločitev igralca in njegove družine za pridobitev francoskega državljanstva. Trump je prek družbenega omrežja Truth Social igralca in njegovo soprogo Amal označil za neuspešna politična napovedovalca ter hkrati izrazil kritiko do Francije, ki se po njegovih besedah sooča s povišano stopnjo kriminala zaradi domnevno napačne migracijske politike. Clooney, ki je francosko državljanstvo prejel po večletnem bivanju na jugu Francije, je v svojem odgovoru poudaril pomen strogih francoskih zakonov o varovanju zasebnosti. Ti naj bi njegovi družini omogočili mirnejše življenje stran od medijskega pritiska Hollywooda. 64-letni dobitnik oskarja, ki je sicer znan podpornik Demokratske stranke, je v svojem kratkem, a pomenljivem odzivu namignil tudi na prihajajoče volitve in politične razmere v domovini. Spor med predsednikom in igralcem odraža širša politična razhajanja v ameriški družbi, zlasti glede vprašanj migracij in mednarodnih odnosov.

Sudanska nogometna reprezentanca se pripravlja na zgodovinski obračun osmine finala afriškega pokala narodov proti branilcu naslova Senegalu, pri čemer moštvo upa, da bi morebiten športni uspeh pripomogel h končanju državljanske vojne v domovini. Selektor Kwesi Appiah je pred sobotno tekmo v Maroku poudaril, da ima nogomet moč spremeniti družbeno klimo in delovati kot katalizator za premirje. Sudan se je v izločilne boje uvrstil šele drugič po letu 1970, kar velja za izjemen dosežek, saj so nogometaši zaradi uničene domače infrastrukture vse kvalifikacijske tekme odigrali na tujem. Reprezentanca Sudana, ki jo vodi izkušeni ganski strokovnjak Appiah, se spopada z izjemno težkimi okoliščinami, saj v državi od aprila 2023 divja krvav spor, ki je ustavil nogometno ligo in onemogočil normalno življenje. Napadalec John Mano je v izjavi za medije pojasnil, da številni prebivalci zaradi vojne sploh ne morejo spremljati tekem, a igralci kljub temu čutijo odgovornost, da preko športa prispevajo k osvoboditvi in poenotenju države. Čeprav velja Senegal z zvezdniki, kot sta Sadio Mané in Nicolas Jackson, za izrazitega favorita, Sudan stavi na borbenost in simbolni pomen svoje poti na turnirju.

Angelina Jolie je obiskala mejni prehod Rafa na egiptovski strani v sklopu humanitarnega potovanja v Egipt. Kot aktivistka za človekove pravice je večkrat pozvala k prekinitvi spopadov med Izraelom in Hamasom. Srečala se je s predstavniki Rdečega polmeseca.

Gambijski predsednik je sporočil, da še vedno pogrešajo več deset ljudi, ki so bili na čolnu z več kot 200 migranti, ki je plul proti Evropi in se prevrnil ob obali Gambije.

Ameriška filmska igralka in humanitarna aktivistka Angelina Jolie je v petek obiskala mejni prehod Rafa na egiptovski strani, da bi izrazila podporo prebivalstvu na območju Gaze, ki ga že dve leti pretresa uničujoča vojna. Nekdanja posebna odposlanka Visokega komisariata Združenih narodov za begunce (UNHCR) je prispela v spremstvu ameriške delegacije, kjer se je srečala s predstavniki Rdečega polmeseca in vozniki tovornjakov s humanitarno pomočjo. Namen njenega obiska je bil neposreden vpogled v razmere, v katerih se nahajajo ranjeni Palestinci, ki prihajajo iz oblegane enklave, ter preučitev logističnih izzivov pri dostavi nujne pomoči. Joliejeva, ki je že vrsto let dejavna na področju humanitarnih vprašanj, je s svojo prisotnostjo opozorila na kritične potrebe civilistov v Rafi, kjer dostop do osnovnih dobrin ostaja eden največjih izzivov v regiji.