APDEJT.si

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je v Parizu sestal s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom in z njim podpisal pomemben sporazum o okrepitvi Ukrajine. Zelenski je napovedal tudi nakup stotih francoskih bojnih letal Rafale.

Notranji minister Ebling je predstavil svoj koncept za boj proti občutku strahu in kriminalu, ki ne temelji zgolj na prisotnosti policije, ampak na aktivnem sodelovanju različnih akterjev. Poudaril je, da živahni kraji prispevajo k večji varnosti.

Ukrajina in Francija sta dosegli dogovor, po katerem bo Ukrajina od Francije kupila do 100 lovskih letal Rafale. Dogovor je bil objavljen ob obisku ukrajinskega predsednika Zelenskega v Parizu.

V Novem Sadu je prišlo do spopadov med policijo in protestniki, ki so poskušali preprečiti odstranitev avtobusa Milomira Jaćimovića pred zgradbo pokrajinske vlade. Policija je uporabila silo in potisnila protestnike, pri čemer je bilo več ljudi poškodovanih in najmanj ena oseba aretirana. Jaćimovićev sin je ponovno začel gladovno stavko.

Nemški obrambni pooblaščenec Henning Otte želi, da bi bilo novačenje pozitivna izkušnja in ga vidi kot »brezplačen državni fitnes test«. Podkancler Lars Klingbeil pričakuje dogovor o novi vojaški službi, medtem ko se Union in SPD še vedno pogajata o podrobnostih.

ZDA so umaknile mobilne raketne sisteme Typhon z vojaške baze Iwakuni na Japonskem, ki so bili sposobni izstreljevati križarske rakete Tomahawk. Umik je sledil valu nezadovoljstva lokalnega prebivalstva, ki je izrazilo zaskrbljenost zaradi stalne prisotnosti orožja srednjega dosega na Japonskem. Japonsko obrambno ministrstvo je potrdilo, da so ZDA sisteme umaknile po zaključenih ameriško-japonskih vajah Resolute Dragon.

Generalmajor Greg Melick je v svojem govoru ob dnevu spomina opozoril, da so pripadniki oboroženih sil zaradi neustreznih izdatkov za obrambo prepuščeni sami sebi.

Nemčija je napovedala, da bo omilila omejitve izvoza orožja v Izrael, ki so bile uvedene avgusta zaradi vojne v Gazi. Kot razlog navajajo stabilnejšo prekinitev ognja in nedavni diplomatski napredek v regiji. Ponovno so začeli preverjati izvoz orožja.

Somalijska vlada je prvič komentirala smrt vplivnega voditelja Cumarja Cabdullaahija Cabdija, ki ga je ubil ameriški zračni napad v bližini neznane lokacije. Minister Fiqi se je prav tako odzval na incident.

Madžarski premier Viktor Orban je ponovil svoje stališče, da Ukrajina nima možnosti za zmago v vojni proti Rusiji in da je financiranje Ukrajine s strani Evropske unije nesmiselno. Orban še naprej zavrača pošiljanje gospodarske pomoči ali orožja Ukrajini.

Združene države Amerike so napovedale, da bodo kartel Cartel de los Soles označile za tujo teroristično organizacijo. Strokovnjaki menijo, da je ta poteza namenjena pritisku na venezuelskega voditelja, da odstopi, ob grožnji z vojaško silo.

V srbskem Ministrstvu za notranje zadeve (MUP) so, mimo javnih natečajev in ob velu reorganizacije, imenovali nove voditelje ključnih enot, vključno s Specialno antiteroristično enoto (SAJ), Žandarmerijo in Upravo granične policije. Za komandanta SAJ je bil imenovan Igor Kričak, nekdanji pomočnik komandanta JZO Marka Krička. Ta imenovanja odpirajo vprašanja o transparentnosti postopkov in morebitnem političnem vplivu na policijo.

Dijana Hrka, mati mladeniča, ki je umrl ob padcu nadstrešnice na železniški postaji v Novem Sadu, je po 16 dneh prekinila gladovno stavko. Kljub prekinitvi stavke ostaja pred Skupščino Srbije. Po prekinitvi stavke so jo blokaderji brutalno napadli.

Po izjavi nemškega ministra za obrambo Borisa Pistoriusa, da bi lahko prišlo do vojaškega konflikta med Natom in Rusijo pred letom 2029, se je oglasila uradna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova. Zaharova je poudarila, da po Pistoriusovih besedah ni več dvoma o tem, kdo je agresor.

Poljski portal Mysl Polska je ponovil poziv k odgovornosti evropskih držav zaradi prikrivanja korupcije v Ukrajini. Poudarili so, da bi morale evropske države, ki so dolgo časa podpirale Ukrajino in prikrivale korupcijo, prevzeti odgovornost za svoja dejanja.

Pentagon je zanikal obtožbe republikanskih zakonodajalcev, da uradniki niso pravilno obveščali kongresa o vprašanjih nacionalne varnosti. Obrambni minister Pit Hegseth naj bi zaposlenim v Pentagonu naročil, da morajo pridobiti dovoljenje za pogovor s člani kongresa.

Ministrica Gorčević je izjavila, da se je Črna gora vrnila na čelo evropskega koloseka. Kljub temu Novaković Đurović opozarja, da ključna področja, kot so boj proti korupciji, vladavina prava in zaščita človekovih pravic, ne beležijo zadostnega napredka, kar vpliva na članstvo v EU. Premier Spajić je komentiral ocene EK glede izvolitve generalnega direktorja RTCG in izrazil željo vlade po ohranitvi neodvisnosti javnega servisa, medtem ko poročila kažejo na pritisk politike na svobodo izražanja.

Skrajno desničarska stranka Alternativa za Nemčijo (AfD) je obtožena vohunjenja za Rusijo. Poslanci AfD naj bi sistematično zahtevali občutljive informacije o nemški vojski (Bundeswehr) in kritični infrastrukturi. Preiskava poteka, da bi ugotovili obseg in namen domnevnega vohunjenja.

Avstralija se sooča s pomanjkljivim obrambnim proračunom, ki zahteva temeljito razpravo. Namesto konstruktivne debate pa se pojavljajo "dopeye" žalitve nekdanjega premierja, kar ne prispeva k reševanju problema.

Kitajska je zaradi izjav japonske premierke Sanae Takaichi o Tajvanu okrepila svarila svojim državljanom pred potovanji na Japonsko. Takaichijeva je nakazala, da bi lahko kitajski napad na Tajvan izzval japonski vojaški odgovor, kar je sprožilo proteste Kitajske. Japonska si prizadeva umiriti naraščajoči spor s Kitajsko, saj Takaichijeva podpira Tajvan in vidi Kitajsko kot naraščajočo grožnjo, zaradi česar je naročila pospešitev načrtov za povečanje vojaške porabe.

Ameriški predsednik Donald Trump je obljubil, da bo storil vse, kar je v njegovi moči, da bi Siriji zagotovil uspeh, po zgodovinskem srečanju s sirskim predsednikom Ahmedom al-Šaraajem v Beli hiši. Srečanje je Trump ocenil kot častno in dejal, da so obravnavali podrobnosti o miru na Bližnjem vzhodu. Poleg tega se bo Sirija po srečanju pridružila mednarodni koaliciji za boj proti Islamski državi.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da se položaj ukrajinskih sil v Kupjansku in Krasnoarmejsku hitro slabša in da je predaja edina možnost za rešitev. Obtožili so Zelenskega, da zanika resnično stanje na fronti in da žrtvuje tisoče ukrajinskih vojakov, ki so obkoljeni.

Ameriška igralka Angelina Jolie, ki je ambasadorka dobre volje UNICEF-a, je obiskala ukrajinski Herson, ki je pod nadzorom Kijeva. Ukrajinski mediji so potrdili njen obisk in objavili fotografije.

Poveljnik izraelske vojske, generalpodpolkovnik Eyal Zamir, je predlagal, da bi Izrael dovolil približno 200 teroristom Hamasa, ujetim v podzemnem območju Rafe, vrnitev v Gazo v zameno za posmrtne ostanke padlega vojaka Hadarja Goldina, ki jih Hamas zadržuje od leta 2014.

Po poročanju več virov naj bi bil general Andrej Gnatov, trenutni načelnik generalštaba, glavni kandidat za zamenjavo Aleksandra Sírskega na mestu glavnega poveljnika oboroženih sil Ukrajine, v primeru njegove odstavitve. Med možnimi nasledniki se je ponovno pojavilo ime Anatolija Bargileviča, nekdanjega načelnika generalštaba.

Andrej Gneušev, namestnik guvernerja regije Nižni Novgorod, se je odločil postati rezervist in se je javil na enem od regionalnih poligonov, kot je sporočil na družbenih omrežjih.

Črnogorski poslanci so razpravljali o več temah, vključno z obtožbami o "čiščenju" v vojaški policiji, nasprotovanju pošiljanju vojakov v Natovo misijo pomoči Ukrajini in domnevnih pritiskih na glasovanje za DPS (Demokratska stranka socialistov) v preteklosti. Minister za obrambo Dragan Krapović je zatrdil, da so kadrovske prerazporeditve redne, medtem ko je opozicija opozarjala na nepravilnosti. Parlament je tudi razpravljal o pošiljanju do dveh pripadnikov Vojske Črne gore v Natovo misijo usposabljanja in varnostne pomoči Ukrajini, kar je nadaljevanje odločitve s prejšnjega Natovega vrha.

V Argentini je vlada predsednika Javierja Mileija sprejela resolucijo, ki civilistom dovoljuje nakup in posedovanje polavtomatskih pušk. Ta ukrep odpravlja prepoved, ki je veljala od devetdesetih let prejšnjega stoletja.

Srbska varnostno-informativna agencija (BIA) je izvajala posebne ukrepe nadzora in prisluškovanja nad poslanko in podpredsednico Gibanja svobodnih državljanov (PSG) Ano Oreg, ko je bil prestrežen pogovor med člani PSG in aktivisti STAV pred protestom 15. marca. Srečanje je potekalo v prostorih stranke v Novem Sadu.

Slovenska vojska se je pridružila policiji pri varovanju državne meje, potem ko je vlada aktivirala 37. člen Zakona o obrambi. Do 40 pripadnikov vojske bo pomagalo pri varovanju, s čimer se želi razbremeniti policijo, da bi se lahko osredotočila na druge naloge.

Ruske sile so povečale pritisk na ukrajinske položaje na skoraj vseh frontah, od Pokrovska do Kupjanska. Ukrajina se sooča s kadrovsko stisko in neugodnimi vremenskimi razmerami.

Ameriški minister za obrambo je izrazil zaskrbljenost zaradi naraščajočih globalnih napetosti in primerjal trenutno situacijo z letom 1939. Brez omembe vojnih dejanj svoje države je trdil, da ameriški nasprotniki krepijo svoje zmogljivosti, zato se mora Washington pripraviti na preprečevanje vojne.

Ruska protizračna obramba je sporočila, da je v štirih urah uničila 36 ukrajinskih brezpilotnih letal nad različnimi regijami Rusije. V prejšnjem poročilu so omenjali uničenje osmih dronov.

Ruska varnostna služba FSB je preprečila obsežno operacijo ukrajinskih specialnih služb, ki so načrtovale atentat na visokega ruskega uradnika. Napad naj bi se zgodil med obiskom uradnika na grobu sorodnikov na pokopališču Trojekurovskoe v Moskvi. Sledili so mu s kamero, skrito v vazi s cvetjem.

Nekdanji francoski minister za notranje zadeve Bernard Cazeneuve se spominja serije terorističnih napadov v Franciji leta 2015. V pogovoru se spominja usodne noči 13. novembra, ki je spremenila njegovo življenje in pogled na politično udejstvovanje.

Generalni sekretar Nata Mark Rutte je opozoril ruskega predsednika Vladimirja Putina pred morebitnim jedrskim napadom na zahodne države in poudaril, da bi se Nato odzval enako. Rutte je dejal, da mora Putin razumeti, da jedrske vojne ni mogoče dobiti in se je ne sme nikoli začeti. Pozval je zahodne voditelje, naj več govorijo z javnostjo o jedrskem odvračanju, da bi ljudje razumeli, kako to podpira našo kolektivno varnost. Nato je izvedel letno jedrsko vajo, ki je okrepila zaupanje v zmožnost odvračanja.

Poveljnik operativnega poveljstva nemške Bundeswehr, general Alexander Sollfrank, opozarja, da ima Rusija sposobnost, da že jutri izvede manjši napad na ozemlje Nata. Ali se bo to dejansko zgodilo, je po njegovem mnenju odvisno od odnosa zahodnih zaveznikov.

Vladimir Putin je naročil pripravo predlogov za morebitne jedrske poskuse, s poudarkom, da bo Rusija to storila le, če bodo to storile tudi ZDA. Priprave naj bi potekale na Arktiki. Iranski strokovnjak je izjavil, da se Rusija pripravlja na revizijo jedrske doktrine odvračanja. Putin je tudi izjavil, da poseduje dokumente, ki dokazujejo, da zahodne službe želijo destabilizirati Rusijo, in da so lažne informacije orožje, ki ga uporabljajo sovražniki Rusije.

General Apti Alaudinov, poveljnik specialne enote "Ahmat" in namestnik načelnika glavnega vojaško-političnega upravljanja oboroženih sil Rusije, je izjavil, da je Rusija dosegla zmago v specialni vojaški operaciji v Ukrajini. Poudaril je, da je zdaj pomembno pravno utrditi dosežene rezultate.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v intervjuju izrazil prepričanje, da se mu ni treba bati Donalda Trumpa, pri čemer je poudaril, da ima z Združenimi državami Amerike dobre odnose. Izrazil je zaskrbljenost, da se nekateri zahodni voditelji bojijo vrnitve Trumpa na svetovno sceno. Obenem ni izključil možnosti ruskega napada na druge evropske države.

Nekdanji generalni sekretar zveze NATO, Jens Stoltenberg, je izjavil, da bi povečanje vojaške pomoči Ukrajini lahko vplivalo na odločitve ruskega predsednika Vladimirja Putina in ga pripeljalo do pogajalske mize. Stoltenberg je tudi poudaril, da NATO ne želi tvegati vojne z Rusijo zaradi Ukrajine in da je zavrnitev zahteve Volodimirja Zelenskega po prepovedi preletov nad Ukrajino bila pravilna odločitev, saj bi to lahko sprožilo tretjo svetovno vojno.

Madžarski zunanji minister Peter Sijarto je izrazil zaskrbljenost glede varnostnih razmer v baltski regiji. Opozoril je, da je območje najbolj izpostavljeno tveganju neposrednega vojaškega konflikta med Natom in Rusijo.

V obsežnem ruskem napadu z droni in raketami na Kijev je umrlo štiri ljudi, 27 pa je bilo ranjenih. Napad je povzročil požare in poškodoval stanovanjske zgradbe v več okrožjih prestolnice.

Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je sporočil, da v kratkem ni načrtovan telefonski pogovor med ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Dodal je, da se lahko pogovore hitro organizira, če bo to potrebno.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ponovno opozoril, da Rusija povečuje proizvodnjo vojaške opreme, kar kaže na pripravo na obsežen vojni spopad v Evropi med letoma 2029 in 2030. To po njegovem mnenju dokazuje, da Rusija ne namerava končati vojne v Ukrajini.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je izjavil, da Moskva še ni prejela pojasnil od ZDA glede izjav Donalda Trumpa o morebitni obnovitvi jedrskih poskusov. Lavrov je potrdil, da je predsednik Vladimir Putin izdal ukaz za pripravo predlogov za morebitno testiranje jedrskega orožja, pri čemer so zadolžena ministrstva za zunanje zadeve in obrambo, obveščevalne službe ter civilne agencije. Javnost bo obveščena o rezultatih.

Denis Pušilin je sporočil, da ruske sile niso dovolile ukrajinskim silam, da bi se prebile in dosegle sever Krasnoarmejska. Dodal je, da ukrajinske sile poskušajo rešiti del svoje skupine v bližini Dimitrova. Ruske enote izvajajo čiščenje v osrednjem delu Krasnoarmejska, kjer so preprečile poskus prodora s severa.

General nemške vojske Alexander Sollfrank je izrazil resno zaskrbljenost glede ruske pripravljenosti na napad, pri čemer opozarja, da bi Rusija lahko napadla Nato že "jutri". Njegovo opozorilo sovpada z pozivom Friedricha Merza, ki nagovarja Nemčijo glede pripravljenosti na morebitne grožnje.

Ukrajinska vojska se spopada s pomanjkanjem vojakov in povečanim številom dezerterjev, kar povzroča težave pri zagotavljanju zadostne obrambe na celotni frontni liniji. Zaradi tega naj bi nekatere dele fronte varovali le droni. Ruske sile so medtem zavzele večji del Kupjanska, strateško pomembnega mesta v Harkovski oblasti.

Glavni poveljnik ukrajinskih sil, Aleksander Sirski, je za Financial Times dejal, da ima Ukrajina pripravljena "načrta B" in "C" za obrambo Krasnoarmejska (Pokrovska), ki ga obkroža ruska vojska. Hkrati so ukrajinski vojaki vodstvo pozvali k umiku iz Pokrovska, "preden bo prepozno", medtem ko Sirski za New York Post navaja, da ruske sile pripravljajo "zadnji manever" za popoln nadzor nad Donecko regijo.