APDEJT.si

Kirgiški državni odbor za nacionalno varnost (ГКНБ) je opozoril poslovneže, da je nedopustno dvigovati cene mesa. Državni odbor je skupaj z mestnimi oblastmi Biškeka, protimonopolno službo in organi pregona preverjal cene mesa na večjih prodajnih mestih. Vlada je 11. avgusta 2025 uvedla državno regulacijo cen mesa, ki ne sme presegati 790 somov za kilogram, in sicer do 31. decembra. Podjetnike so opozorili na nujnost spoštovanja državnih predpisov.

Nizozemska Inšpekcija za okolje in transport (ILT) je izrazila nezadovoljstvo nad podjetji in zahteva dvig kavcije za plastenke na 30 centov s 1. januarjem. V nasprotnem primeru grozi z visokimi globami. Gospodarstvo se temu predlogu ostro upira.

Kitajska stopnjuje prizadevanja za zmanjšanje vpliva ameriškega dolarja, ki je že oslabljen zaradi politike Donalda Trumpa. Cilj je zmanjšati odvisnost od ameriške valute v mednarodni trgovini in financah.

Premierka Nove Brunswick, Susan Holt, je dejala, da je administracija Donalda Trumpa kriva za napete odnose med Kanado in Združenimi državami. Holtova se je srečala z drugimi atlantskimi premierji v St. John's, Nova Fundlandija in Labrador.

Predsednik Putin je izpostavil, da sindikati nadaljujejo z delom v zahtevnih in nevarnih razmerah, zlasti v obmejnih regijah in območju specialne vojaške operacije (SVO).

Grčija se je odločila, da bo Franciji predčasno poplačala posojilo v višini 1,1 milijarde evrov, ki ga je Atena najela v začetku desetletja 2010 v okviru prvega memoranduma. Francoska vlada je to potezo pozdravila kot nepričakovan »bonbonček« za javne finance, saj se sooča z resnimi proračunskimi težavami.

Senator Lindsey Graham je izjavil, da bo v ameriškem kongresu pospešil sprejetje zakona o "uničujočih" protiruskih sankcijah, ki ga je odobril predsednik Trump. Zakon naj bi razširil Trumpove pristojnosti pri uvajanju sankcij.

Avstralska ministrica Ley je priznala, da je gradnja novih termoelektrarn na premog malo verjetna. Hkrati rudarji, kmetje in poslovne skupine pozivajo k sklenitvi dogovora o okoljskih zakonih. Dogajanje spremljajo v živo z najnovejšimi novicami iz Avstralije in sveta.

Evropska unija je na konferenci COP30 v Braziliji poudarila, da je napočil čas za uvedbo obsežnega sistema določanja cene ogljika, s čimer se odziva na kritike Kitajske in drugih držav glede evropskega davka na ogljik. Evropski komisar za podnebje Wopke Hoekstra je dejal, da je določanje cene ogljika eden najučinkovitejših ukrepov za boj proti podnebnim spremembam. EU bo januarja uvedla mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah za uvoz jekla, aluminija, cementa, gnojil, električne energije in vodika.

Nekdanji vodja ÖVP na Dunaju, Manfred Juraczka, zapušča dunajski deželni zbor in mestni svet, da bi postal eden od dveh direktorjev Gospodarske agencije Dunaj. Juraczka, ki je bil med drugim tudi predsednik dunajske Volkspartei, s tem zapira poglavje svoje politične kariere.

Avstralska federacija se sooča z velikimi davčnimi izzivi, ki ogrožajo njeno delovanje. Razprava se osredotoča na rešitve, ki bi lahko izboljšale življenjski standard Avstralcev in rešile trenutne težave federacije.

Sodišče za računsko upravo je ponovno zavrnilo projekt mostu čez Messinsko ožino, saj ni odobrilo tretjega dodatka h konvenciji med ministrstvom za infrastrukturo in transport ter družbo Stretto di Messina Spa. Ta zavrnitev preprečuje podpis sporazuma med ministrstvi in družbo za določitev administrativnih in finančnih obveznosti, potrebnih za načrtovanje in izgradnjo mostu. Salvini je dejal, da to ni presenečenje.

Nizozemska vlada bo leta 2027 ukinila možnost, da trgovine poslujejo izključno brezgotovinsko. Skoraj vsi trgovci in gostinci bodo morali ponovno sprejemati gotovino, s čimer se bo končala prevlada brezgotovinskega plačevanja. Izjeme bodo sicer obstajale, pojavlja pa se vprašanje, ali bo moral tudi lokalni nogometni klub sprejemati gotovino.

Predsednik Milatović je poudaril, da so dokončanje ustavnega sodišča, transparentni meddržavni sporazumi in pravnomočne sodne odločbe ključni za napredek Črne gore proti EU. Dodal je, da mora Črna gora, kot država v zaključni fazi pogajanj, dodatno poudariti ključna področja pravosodja in vladavine prava.

Potovanja na Kitajsko sta pred tem odpovedala kancler Friedrich Merz in zunanji minister Johann Wadephul, zato je odločitev podkanclerja Larsa Klingbeila, da obišče Kitajsko, sprožila kritike Zelenih glede verodostojnosti nemške vlade.

Misija Mednarodnega denarnega sklada (IMF) je v Ukrajini začela uradne pogovore o novi kreditni liniji v okviru programa EFF (Extended Fund Facility). Cilj je doseči dogovor o novi finančni pomoči za Ukrajino.

Kitajsko zunanje ministrstvo je ponovilo svoje nasprotovanje izjavam japonske premierke Sanae Takaichi glede Tajvana, ki jih ocenjujejo kot kršitev kitajsko-japonskih sporazumov. Japonska je zahtevala pojasnila od Kitajske glede pozivov k odpovedi potovanj in študijskih praks na Japonskem, češ da to nasprotuje dogovorom o spodbujanju medsebojnega sodelovanja. Kitajska je opozorila, da so izjave japonske premierke poslabšale vzdušje za izmenjave med državama in da je v zadnjem času prišlo do več kaznivih dejanj nad kitajskimi državljani na Japonskem. Japonski uradnik zunanjega ministrstva naj bi obiskal Kitajsko, da bi se pogajal o spornih izjavah premierke Takaichi.

Cena ruske nafte Urals je padla pod 40 dolarjev za sod, celo do 36,61 dolarja, kar je najnižja raven od marca 2023. Razlog za padec so večji popusti na rusko nafto po uvedbi sankcij proti Rosneftu in Lukoilu konec oktobra, zaradi katerih se vse več tujih rafinerij odpoveduje poslovanju s tema podjetjema.

Po novi analizi podatkov o potrošnikih v Združenih državah Amerike vse več ljudi zamuja s plačilom računov za elektriko in ogrevanje. Neplačani računi so se med aprilom in junijem 2025 povečali za 9,7 % v primerjavi z enakim obdobjem lani, na 789 dolarjev. Hkrati so se mesečni računi za energijo zvišali za 12 %. To je opozorilni znak za ameriško gospodarstvo in dodatna težava za predsednika Donalda Trumpa.

Po novi jesenski gospodarski napovedi EU bo Avstrija leta 2026 med državami z najpočasnejšo gospodarsko rastjo v Evropski uniji. Pričakuje se, da bo rast BDP znašala le 0,9 %, medtem ko se za celotno EU pričakuje 1,4-odstotna rast. Poleg tega naj bi bil avstrijski proračunski primanjkljaj v prihodnjih letih nad dovoljeno mejo 3 %.

Madžarski premier Viktor Orbán je opozoril, da se Evropa približuje vojnemu stanju, medtem ko Bruselj spodbuja vzpostavitev vojnega gospodarstva. Orbán je poudaril, da Madžarska ne podpira izgradnje vojnega gospodarstva in bo vztrajala pri svoji nacionalni gospodarski politiki, ki ni usmerjena v vojno.

V Nemčiji se mnogi zaposleni in vodstveni delavci utapljajo v birokratskih opravilih, pri čemer se trend še povečuje. Raziskovalci pozivajo zvezno vlado k sprejetju odločnih ukrepov za zmanjšanje administrativne obremenitve.

Premier Rosen Željazkov je dejal, da bodo božični dodatki za upokojence odvisni od izvrševanja proračuna. Željazkov tega ni podrobneje pojasnil, izjavo pa je dal ob prihodu na dogodek "Zdravniki, ki jim zaupamo", ki ga je organizirala medijska platforma "24 ur". Dogodka se je udeležil tudi minister za zdravje Silvi Kirilov.

Srbska ministrica za trgovino Jagoda Lazarević je izjavila, da je napovedano zaprtje nekaterih trgovin verige Delez v Srbiji deloma posledica uredbe o omejitvi marž, vendar ne kot negativen učinek te uredbe, čeprav se to tako prikazuje v določenih medijih. Poudarila je, da uredba trgovce sili k večji učinkovitosti.

Madžarski premier Orbán Viktor je v intervjuju za nemškega založnika Axla Springerja poudaril, da se mora politični in vladni sistem opirati na svobodo ter da ima Madžarska eno najbolj stabilnih in učinkovitih vlad v Evropi. Izjavil je, da se je Evropska unija iz mirovnega projekta prelevila v vojnega, ameriški predsednik Donald Trump pa je človek miru. Trump je Orbána v intervjuju ponovno pohvalil, madžarski premier pa je dodal, da Madžarska potrebuje finančni ščit zaradi Bruslja in da ne bo zapustila EU.

V Združenih državah Amerike narašča nezadovoljstvo zaradi visokih življenjskih stroškov. Kljub obljubam predsednika Trumpa, da se bo stanje izboljšalo, potrošniki v trgovinah ne opažajo izboljšav. To ogroža Trumpovo verodostojnost na področju gospodarskih vprašanj.

Podpredsednica španske vlade in ministrica za delo, Yolanda Díaz, je napovedala, da bo njena stranka Sumar zahtevala od socialistične stranke PSOE, da v proračunu uvede 'Trumpovo dajatev'. Ta davek bi zadeval velika ameriška tehnološka podjetja, kot so Amazon, Meta in Google, z namenom, da bi ta podjetja plačevala davke v Španiji.

Madžarski minister za zunanje zadeve, Peter Szijjártó, je izjavil, da bi madžarska naftna družba MOL lahko prevzela del Naftne industrije Srbije (NIS), ki je pod sankcijami ZDA zaradi ruskega lastništva.

Zaradi zmanjšanja kitajskega izvoza v ZDA se v Nemčijo pretaka več izdelkov po nižjih cenah. Inštitut nemškega gospodarstva opozarja, da to ogroža ključne panoge.

Romunski premier Ilie Bolojan je napovedal, da se bo sprejetje proračuna za prihodnje leto verjetno zavleklo v januar, saj ga decembra ne bodo mogli zaključiti. Dodal je, da se je Romunija v zadnjih petih letih močno zadolžila, kar bi lahko vplivalo na pripravo proračuna. Premier si prizadeva za proračunski primanjkljaj v višini 6,5 % BDP.

Po odstopu predsednika WKÖ Haralda Mahrerja, FPÖ in NEOS zahtevata umik "nesramnih funkcionarskih prejemkov" in "absolutno nerazumljivih povišanj plač". Generalni sekretar FPÖ Michael Schnedlitz predlaga ničelno povišanje plač za funkcionarje Gospodarske zbornice in zadržanje plač za zaposlene na vodilnih položajih. Klubski vodja NEOS Yannick Shetty poudarja, da se z Mahrerjevim odstopom zadeva ne zaključi.

V Nemčiji poteka oster koalicijski spor glede prihodnosti pokojnin, ki odpira vprašanje, ali se bodo pokojnine znižale. Razprava se ne osredotoča le na višino pokojnin, temveč tudi na druge pomembne vidike pokojninskega sistema.

Ukrajinska vlada je sprejela načrt za prenovo upravljanja državnih podjetij, s poudarkom na oblikovanju novih nadzornih svetov in posodobitvi vodstvenih struktur. Ključni cilj je izboljšati učinkovitost in preglednost delovanja teh podjetij.

V ZDA se soočajo z možnostjo ukinitve niklja, saj stroški njegove proizvodnje naraščajo. To se dogaja po tem, ko je vlada že prenehala kovati penije. Poleg tega pa so v ospredju tudi drugi dogodki, vključno z objavo Epsteinovih dokumentov, težavami v zračnem prometu, imigracijskim pritiskom, situacijo v Venezueli in napetostmi v Ukrajini.

Milijoni ljudi se bodo soočili z višjimi stroški, saj bodo zamrznjeni davčni razredi tiho potisnili več dohodka v obdavčitev. Pričakovati je, da bo Reevesova zamrznila davčne pragove namesto zvišanja davkov.

Računsko sodišče Portugalske (TdC) trenutno ne načrtuje revizije gradnje nove stavbe Banke Portugalske, vendar ne izključuje možnosti, da bi to preučilo v prihodnosti. Predsednica TdC, Filipa Calvão, meni, da izdatki javnih sredstev regulatornega organa za gradnjo stavbe trenutno niso glavna prednostna naloga sodišča.

Donald Trump nadaljuje z omalovaževanjem krize dostopnosti v Ameriki in ponavlja neresnične trditve, da so se inflacija in splošne cene znižale med njegovim drugim mandatom. Še naprej poudarja, da se cene živil znižujejo.

Ministrica za rudarstvo in energetiko Dubravka Đedović Handanović je izjavila, da pričakuje rešitev glede Naftne industrije Srbije (NIS) do konca tega tedna. Javnost naj ne bo zaskrbljena, saj država ve, kaj dela.

Madžarski premier Orbán Viktor je na Facebooku napovedal pomembno objavo v zvezi z malimi podjetji. V objavi je poudaril, da bo dan zagotovo ugoden za madžarske male podjetnike. Pričakuje se, da bo več informacij predstavil skupaj s predsednikom Madžarske gospodarske in industrijske zbornice, Nagy Elekom.

Andrej Babiš, predsednik stranke ANO, bo sprejel nepreklicne korake za rešitev navzkrižja interesov glede holdinga Agrofert. Alena Schillerová, podpredsednica stranke, je v televizijski oddaji izjavila, da je rešitev navzkrižja interesov pogoj predsednika Petra Pavla, da bi Babiš postal premier. Babiš bo javnosti pojasnil, kako bo rešil morebitno prihodnje navzkrižje interesov, bodisi na dan imenovanja za premierja bodisi dan prej, odvisno od dogovora s predsednikom Pavlom. Schillerová je tudi dejala, da Babiš ne bo prodal Agroferta, ker je to zapleteno.

Fundacija za aplikativne ekonomske študije (Fedea) predvideva, da bo Kastilja-La Mancha leto 2025 zaključila z 0,2-odstotnim primanjkljajem BDP, kar je v skladu s povprečjem avtonomnih skupnosti. Špansko ministrstvo za finance predlaga avtonomnim skupnostim, da cilj za primanjkljaj v letu 2026 omilijo na 0,1 %. Ministrica za finance María Jesús Montero je avtonomijam ponudila 0,1-odstotni primanjkljaj za obdobje 2026-2028, vendar je ta predlog že bil zavrnjen v kongresu.

Ruska duma predlaga zakonsko omejitev pologa za stanovanjski kredit na 20%. Pobudo je predlagal namestnik predsednika odbora za gradbeništvo in stanovanjsko-komunalne dejavnosti, Aleksander Aksenenko.

Japonsko gospodarstvo se je v tretjem četrtletju skrčilo za 0,4 %, kar je prvi padec v zadnjih šestih četrtletjih. Letna stopnja krčenja je bila 1,8 %. Na gospodarstvo so vplivale ameriške carine in vlada premierke Sanae Takaichi pripravlja obsežen stimulativni program.

Cene nafte so prejšnji teden rahlo porasle na svetovnih trgih, s tem pa nadomestile del izgub iz prejšnjih dveh tednov. Analitiki do konca leta ne pričakujejo večjih premikov cen nafte. Rast cen je deloma posledica ukrajinskega napada z droni na skladišče nafte v črnomorski luki.

Francoska narodna skupščina se bo ta ponedeljek ponovno posvetila finančnim zadevam za leto 2025, potem ko so prihodki od davka na dodano vrednost (DDV) upadli za 5 milijard evrov. Poslanci bodo preučili predlog zakona o zaključku upravljanja (PLFG), ki prilagaja finance za leto 2025, s poudarkom na razpravi o vzrokih za zmanjšanje prihodkov od DDV.

Evropska tehnološka združenja pred digitalnim vrhom pozivajo k enotnim pravilom EU in več kapitala, da bi lahko konkurirala ZDA. Tudi industrija kritizira preveliko količino pravil.

Francoska vlada je napovedala 9,2 milijarde evrov novih naložb v Franciji, s čimer skupna vrednost investicij presega 30 milijard evrov. Posebna izdaja dogodka Choose France, namenjena francoskim podjetjem, bo poudarila pomembnost domačih investicij. Med projekti bo tudi zbiranje sredstev podjetja Infinite Orbits v višini 40 milijonov evrov za vesoljske dejavnosti. V zadnjem letu je bilo zabeleženih 151 investicijskih projektov.

Švica je dosegla znižanje carin s strani Združenih držav Amerike, potem ko je administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa pozitivno reagirala na darila švicarske delegacije, poroča portal Axios, ki se sklicuje na informirane vire.

V Združenih državah Amerike se je gorivo občutno podražilo, kar ameriški medij Bloomberg pripisuje kombinaciji dejavnikov. Med njimi so sankcije, uvedene proti ruskim rafinerijam nafte, in ukrajinski napadi na rusko energetsko infrastrukturo.

V Čilu so potekale prve predsedniške volitve leta 2025. V drugi krog, ki bo decembra, sta se uvrstila Jeannette Jara in José Antonio Kast. Čilski volilni servis je objavil preliminarne rezultate predsedniške tekme.