APDEJT.si

Predsednik indonezijskega sveta DPD, Sultan Baktiar Najamudin, bo eden ključnih govorcev na konferenci COP30 v Belem Braziliji. Poudaril bo zavezanost Indonezije k dekarbonizaciji in konceptu zelene demokracije na investicijskem forumu.

Pred koalicijskim odborom je Lars Klingbeil izrazil pričakovanje, da bodo koncerni popustili glede prepovedi novih motorjev z notranjim zgorevanjem v EU po letu 2035. Razprava poteka, ker se Union in SPD ne strinjata glede te prepovedi, podkancler pa postavlja pogoje za nadaljnje korake.

Policija v New Delhiju je aretirala več deset ljudi med redkim protestom proti onesnaženosti zraka pri znamenitem spomeniku India Gate. Protestniki so zahtevali ukrepanje proti onesnaženosti, ki vsako leto prizadene prestolnico in njeno okolico. Kljub apatiji zaradi neukrepanja državnih oblasti, so protestniki izrazili jezo in frustracijo.

Ken Henry je na kosilu v Brisbanu opozoril, da pravne reforme ne bodo odpravile "lukenj v zakonodaji o krčenju gozdov", ki ogrožajo Veliki koralni greben.

Nekdanji indonezijski predsednik Susilo Bambang Yudhoyono (SBY) je med predavanji na Inštitutu za tehnologijo Sepuluh Nopember (ITS) v Surabaji opozoril na grožnje brezposelnosti, podnebne krize in poudaril nujnost ukrepanja proti globalnemu segrevanju. ITS mu je ob tej priložnosti podelil tudi najvišje priznanje.

Kitajska je sprožila preiskavo proti tajvanskemu politiku 沈伯洋 zaradi domnevne podpore neodvisnosti Tajvana, kar je izzvalo ostre kritike tajvanskih državljanov in pozive k množični podpori tajvanski neodvisnosti.

Vodstvo Liberalne stranke v Avstraliji se sooča s preizkušnjo zaradi notranjih razprav o opustitvi cilja neto ničelnih izpustov. Po besedah dveh liberalcev naj bi Ley že pred mesecem dni ocenila, da je opustitev tega cilja politično izvedljiva.

Ostro poročilo o krizi s toksičnimi algami v Južni Avstraliji kritizira tako državno kot zvezno vlado, ker sta bili "nepripravljeni" in "zaspani za volanom". Poročilo poudarja pomanjkljivosti pri pripravljenosti in odzivanju na krizo.

Žena turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdoğana, Emine Erdoğan, je ob nacionalnem dnevu sajenja dreves 11. novembra delila sporočilo o pomembnosti sajenja dreves za prihodnje generacije in blaginjo države. Poudarila je, da je vsaka sadika darilo otrokom za prihodnost in rodovitna obzorja Turčije.

V Brandenburgu v Nemčiji bodo po novem lažje odstrelili volkove, saj kljub zaščitnim ograjam in psom še vedno pogosto napadajo in ubijajo domače živali. Sprememba zakonodaje naj bi zmanjšala škodo, ki jo povzročajo volkovi.

Vodja Mednarodne pomorske organizacije (IMO) Arsenio Dominguez je v Braziliji dejal, da si še naprej prizadeva za globalne predpise, ki bi pomorski promet preusmerili od fosilnih goriv. Kljub blokadi novih pravil s strani ZDA in Savdske Arabije prejšnji mesec, IMO vztraja pri uvedbi globalne pristojbine za ogljik, s čimer želi spodbuditi zmanjšanje onesnaževanja s strani ladijskega prometa.

ZN so izrazile zaskrbljenost, saj naj bi se število izjemno vročih dni v petnajstih begunskih taboriščih, ki so najbolj izpostavljena vročini, do leta 2050 zagotovo podvojilo. Po poročilu UNHCR naj bi se število izjemno vročih dni povečalo s povprečnih 101 med letoma 2007 in 2016 na predvidenih 202 dni na leto.

Ksenija Aranitović iz DPS je na omrežju X sporočila, da medtem ko lider DNP Milan Knežević zavaja javnost, je njegova stranka v Podgorici za gradnjo obrata za prečiščevanje odpadnih voda. Svetniki DNP so z glasovanjem za Program začasnih objektov na ozemlju Glavnega mesta potrdili, da se obrat gradi na parcelah katastrske občine Dajbabe in da občina Zeta nima pristojnosti na teh parcelah.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je dopolnila svoj predlog za naslednji dolgoročni proračun EU kot odgovor na grožnje z blokado iz Evropskega parlamenta. Pokazala je pripravljenost na kompromise na več področjih, potem ko so poslanci Evropskega parlamenta ostro kritizirali predlog proračuna.

Romunske oblasti so se odločile, da ne bodo podaljšale pogodb za najem plaž v Năvodariju, potem ko je nadzor pokazal, da je 80 % od 75 pogodb vsebovalo nezakonite gradnje. Ministrica za okolje, Diana Buzoianu, je napovedala splošen nadzor na celotni obali, saj sumi, da je podobna situacija tudi drugod.

Prihajajoča 30. letna konferenca Združenih narodov o podnebnih spremembah (COP30) bo potekala v brazilskem mestu Belem.

Zahvaljujoč ugodni vozovnici Deutschlandticket so potniki na Bavarskem leta 2024 z vlakom prepotovali rekordno razdaljo, ki ustreza 80-kratni poti od Zemlje do Sonca. To kaže na pozitiven vpliv vozovnice, čeprav je bila njena uvedba na Bavarskem sprva politično sporna.

V desetletju od podpisa Pariškega sporazuma se je podnebje segrevalo hitreje od pričakovanj, svet pa se ni držal dogovorjene poti za upočasnitev globalnega segrevanja.

Vodja iranske organizacije za varstvo okolja je zavrnila obtožbe poslanca iz Teherana, da je za službeno potovanje v Brazilijo zahtevala 50 milijard rialov. Pozvala ga je, naj v organizacijo prinese dokaze o tem potovanju, da bi preverili resničnost obtožb.

Afganistanska agencija za varstvo okolja (NEPA) je izrazila zaskrbljenost, ker Afganistan ni bil povabljen na prihajajočo konferenco ZN o podnebnih spremembah v Braziliji (COP30), kljub temu da je država ena najbolj ranljivih na podnebne vplive. Talibanska vlada je izrazila razočaranje, saj meni, da bi morala biti prisotna, ker je Afganistan ena izmed držav, ki jih podnebne spremembe najbolj ogrožajo.

Ministrica za kmetijstvo Severnega Porenja-Vestfalije (NRW), Silke Gorißen (CDU), je predstavila strategijo, s katero želi pojasniti, kako lahko kmetje v tej nemški zvezni državi zmanjšajo uporabo fitofarmacevtskih sredstev.

Trije zavezniki voditeljice opozicije Sussan Ley bi lahko odstopili s položajev v vladi v senci, če bi opustili cilj neto ničelnih izpustov. To bi lahko povzročilo notranje politične pretrese v Avstraliji.

Države, ki so odvisne od reke Kolorado, so verjetno zamudile rok za dogovor o načrtu zmanjšanja porabe vode, kar je sprožilo zaskrbljenost glede prihodnosti milijonov ljudi, ki so odvisni od te reke. Opazovalci opozarjajo na pomanjkanje transparentnosti v pogajanjih in poudarjajo, da bodo odločitve imele resne posledice za številna življenja.

Iran se sooča z najhujšo sušo v zadnjih desetletjih, zaradi česar so oblasti napovedale občasne prekinitve oskrbe z vodo v Teheranu, mestu z 10 milijoni prebivalcev. Padavine v prestolnici so letos najnižje v zadnjih sto letih, polovica iranskih provinc pa že mesece ni imela padavin. Ukrepi naj bi pomagali preprečiti izgube vode, čeprav lahko povzročijo nevšečnosti.

Brazilija bo gostila podnebno konferenco Združenih narodov COP30 v Belem ob Amazonki, kjer se bodo države poskušale dogovoriti o ukrepih za zaustavitev podnebnih sprememb. Konferenca bo predstavila tudi brazilski sklad 'Tropical Forest Forever', ki naj bi nagrajeval države za ohranjanje tropskih gozdov, kar vzbuja previdno upanje glede napredka pri podnebnih ukrepih.

Liberalna stranka v neimenovani državi naj bi preusmerjala svojo energijo v doseganje neto ničelne stopnje emisij, kljub temu, da imajo volivci druge, pomembnejše prioritete. Poudarek na podnebnih ciljih naj ne bi bil v skladu s tem, kar volivci želijo.

Na svetovni podnebni konferenci v Braziliji ima pomembno vlogo tudi Nemčija. Friedrich Merz se je nepričakovano zavzel za zaščito podnebja, vendar mora sam pospešiti tempo pri uresničevanju svojih zahtev.

Dunaj se veseli skoraj šestodstotnega zmanjšanja izpustov CO2 v primerjavi z letom 2024. Kot kaže kratkoročna napoved (»Nowcast«), ki jo je objavil mestni svetnik za okolje Jürgen Czernohorszky (SPÖ), naj bi se izpusti zmanjšali za 5,8 odstotka, kar je precej več od državnega povprečja, ki znaša 2,6 odstotka. Padec v avstrijski prestolnici je opazen v vseh sektorjih, razen v kmetijstvu.

Liberalna stranka se sooča z notranjimi razdelitvami glede ciljev neto ničelnih emisij in si prizadeva ohraniti koalicijo na oblasti v Avstraliji. Stranka se trudi premagati notranje nesoglasja, da bi obdržala stabilnost vlade.

Člani Laburistične stranke v Zahodni Avstraliji glasujejo o morebitni prepovedi frackinga, kar bi lahko pomenilo konec te prakse v celotni regiji. Glasovanje sledi že veljavni obsežni prepovedi, s čimer se zaostruje zakonodaja na področju izkoriščanja nafte in plina.

Friedrich Merz je pozval k "globalnemu prizadevanju" za zaščito podnebja na svetovni podnebni konferenci. Kancelar je na podnebnem vrhu v Amazoniji poudaril, da se lahko pri zaščiti podnebja zanesejo na Nemčijo, vendar ni prinesel veliko konkretnih rešitev.

Brazilski predsednik Luiz Inacio Lula da Silva je na podnebnem vrhu izjavil, da Zemlja ne more več podpirati razvojnega modela, ki temelji na intenzivni uporabi fosilnih goriv, odgovornih za škodljive emisije. Opozoril je, da bo boj proti podnebnim spremembam izgubljen, če se ne bomo zoperstavili odvisnosti od teh goriv.

Iranski predsednik je opozoril, da Teheranu grozi evakuacija zaradi pomanjkanja vode, če kmalu ne bo deževalo. Glavno mesto se sooča z vodno in energetsko krizo brez primere, saj se zalogovniki, ki oskrbujejo mesto, spuščajo na zgodovinsko nizke ravni, kar ogroža oskrbo s pitno vodo in proizvodnjo električne energije.

V brazilskem mestu Belém bo potekala konferenca COP30, kjer se bodo svetovni voditelji in strokovnjaki posvetili upočasnjevanju globalnega segrevanja in prilagajanju na podnebne spremembe. Kljub izzivom, kot so težave z nastanitvijo in nasprotovanje podnebni politiki s strani nekaterih vlad, si prizadevajo za dosego zgodovinskih dogovorov o omejevanju temperatur in preprečevanju podnebnih preobratov. Poudarek bo tudi na merjenju napredka pri prilagajanju na podnebne spremembe, zlasti po uničujočem orkanu Melissa.

Nemški kancler je v Braziliji pred svetovno podnebno konferenco utrdil nemško stališče glede boja proti vročinskemu valu, pri čemer je poudaril tehnološko odprtost.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je ameriškega politika Donalda Trumpa označil za »sovražnika človeštva«. Petro je izrazil kritike na račun Trumpovega zanikanja podnebnih sprememb. Izjava je bila podana v kontekstu prihajajoče konference COP30.

Trumpova administracija umika zvezni predpis, ki je od trgovin z živili, podjetij za klimatske naprave in drugih zahteval zmanjšanje izpustov močnih toplogrednih plinov. Ta zakon, ki je bil sprejet leta 2020, je bil prvotno podprt s strani administracije in je bil rezultat redkega soglasja med okoljevarstveniki in velikimi podjetji glede podnebnih sprememb.

Grška vlada se sooča s kritikami zaradi domnevne podpore vojaški industriji, zapiranja javnih služb in izkoriščanja energetskega bogastva države v korist monopolov. Hkrati vlada poudarja, da Grčija postaja pomemben energetski akter v Evropi in krepi sodelovanje z ZDA na področju energije. Kritike se nanašajo tudi na vpliv ameriških interesov na grško energetsko politiko in okoljske pomisleke zaradi izkoriščanja fosilnih goriv.

Japonska je ponovno začela izvažati morske sadeže na Kitajsko, potem ko je Peking odpravil dvoletno prepoved, uvedeno zaradi izpuščanja obdelane radioaktivne odpadne vode iz jedrske elektrarne Fukušima Daiichi. Prepoved je bila uvedena po tistem, ko je Japonska začela izpuščati vodo iz uničene elektrarne.

Na podnebnem vrhu v Braziliji so voditelji držav izrazili zaskrbljenost zaradi razdrobljenega globalnega konsenza o podnebnih ukrepih, pri tem pa so kritizirali vlado ZDA, ki zanika podnebne spremembe. Medtem se svet pripravlja na 30. konferenco Združenih narodov o podnebnih spremembah (COP30) v Belému, Brazilija, ki bo ključnega pomena za globalno podnebno ukrepanje. Podatki o napredku v boju proti globalnemu segrevanju pa kažejo na resno stanje, tri desetletja po prvi podnebni konferenci.

Brazilija je predstavila sklad, namenjen izboljšanju zaščite tropskih deževnih gozdov, s ciljem zbrati 125 milijard dolarjev. Norveška je ob tem obljubila prispevek v višini 3 milijard dolarjev.

Premier Severne Makedonije, Hristijan Mickoski, je izrazil zadovoljstvo nad hitro izvedeno akcijo čiščenja mesta Skopje. Poudaril je, da se zaveda, kako nenavadno je v 21. stoletju govoriti o čiščenju smeti, vendar je nujno, saj je nekdo mesto pripeljal v takšno stanje. Mickoski je pohvalil hitro mobilizacijo vseh kapacitet za izvedbo akcije.

Minister za okolje in ekološki prehod Senegala, Abdourahmane Diouf, je zastopal predsednika Bassirouja Diomayeja Fayeja na vrhu voditeljev v Belému v Braziliji. Diouf je na omrežju X zapisal, da mu je bila v čast zastopati predsednika na dogodku, ki je potekal od 6. do 7. novembra pod vodstvom brazilskega predsednika Lule da Silve. Srečanje je bilo uvod v COP30, ki je predviden od 10. do 21. novembra.

V Braziliji se je začela 30. konferenca Združenih narodov o podnebju (COP30), medtem pa podatki kažejo na resnost boja proti globalnemu segrevanju. Konferenca poteka tri desetletja po prvi tovrstni konferenci, a napredek je počasen. V ZDA medtem pričakujejo arktični zrak in snežne padavine, v Kaliforniji močan veter, v Jeruzalemu pa so zabeležili rekordno visoke temperature za november.

Emmanuel Macron je izrazil optimizem glede sprejetja trgovinskega sporazuma med Evropsko unijo in Mercosurjem zaradi doseženih zaščitnih klavzul. Glavni sindikat kmetov FNSEA pa je ostro kritiziral Macronovo stališče, ki ga vidi kot izdajo francoskega kmetijstva.

E-cigarete za enkratno uporabo so priljubljene, zlasti med mladimi, zaradi svojih živahnih barv in priročne uporabe. Vendar pa predstavljajo resen problem elektronskih odpadkov. Zaradi tega se pospešujejo prizadevanja za njihovo prepoved.

Močno deževje sredi in proti koncu oktobra je povzročilo precejšnjo škodo na pridelkih ajde, soje in sirka v okrožjih Hukou in Sinfeng v okrožju Hsinchu. Ministrstvo za kmetijstvo je uradno objavilo, da bosta okrožji Hukou in Sinfeng upravičeni do finančne pomoči za prizadete pridelke.

Salah Abu Ali skrbi za najstarejšo oljko na Zahodnem bregu, ki jo strokovnjaki ocenjujejo na 3.000 do 5.500 let. Kljub nasilju, ki pesti palestinsko ozemlje med letošnjo trgatvijo, jo obrezuje in zbira njene plodove. Drevo, ki stoji v vasi Al-Walajah južno od Jeruzalema, je preživelo tisočletja suše in vojn.

Japonska je po dveh letih ponovno začela izvažati morsko hrano na Kitajsko, potem ko je Peking delno odpravil prepoved, uvedeno zaradi skrbi glede izpuščanja obdelane radioaktivne odpadne vode iz jedrske elektrarne Fukušima Daiiči. Prva pošiljka je obsegala šest ton zamrznjenih pokrovač.

Iranski predsednik Mesud Pezeškijan je opozoril, da bi lahko Teheran prihodnji mesec doletelo pomanjkanje vode, v skrajnem primeru pa celo evakuacija mesta, če ne bo deževalo. Opozoril je na sušo in vodno krizo v državi ter poudaril, da so trenutne gospodarske težave posledica sankcij in napak vlade.