Guverner Minnesote Tim Walz, ki je leta 2024 nastopil kot demokratski podpredsedniški kandidat, je uradno napovedal, da se na letošnjih volitvah ne bo potegoval za tretji mandat. Odločitev je sprejel le štiri mesece po začetku kampanje, kot razlog pa navedel nezmožnost popolne posvetitve političnemu boju v trenutnih zahtevnih okoliščinah za državo. Walz se je v zadnjem obdobju spopadal s hudimi pritiski zaradi preiskav o goljufijah v programih otroškega varstva v Minnesoti, pri čemer je anketa KSTP-TV/SurveyUSA pokazala, da 69 odstotkov volivcev meni, da bi moral guverner storiti več za preprečevanje tovrstnih nepravilnosti. Demokrat je v svoji izjavi poudaril, da želi preostanek mandata nameniti zaščiti prebivalcev pred kriminalom in političnimi delitvami, namesto da bi energijo trošil za lastne politične interese. Kljub temu da je veljal za vzhajajočo zvezdo stranke in morebitnega predsedniškega kandidata za leto 2028, je Walz nakazal možnost vrnitve v pedagoške poklice, saj je pred vstopom v politiko deloval kot učitelj geografije. Medtem se v javnosti že pojavljajo ugibanja o njegovih naslednikih; po navedbah neimenovanih virov o kandidaturi za guvernerski stolček resno razmišlja zvezna senatorka Amy Klobuchar.

Guverner ameriške zvezne države Minnesota Tim Walz je v ponedeljek uradno napovedal, da se na prihajajočih volitvah ne bo potegoval za tretji mandat. Odločitev je sprejel po stopnjevanju pritiska javnosti in političnih nasprotnikov zaradi obsežnih škandalov glede zlorab javnih sredstev v državi. Čeprav je Walz sprva načrtoval ponovno kandidaturo, je v izjavi pojasnil, da se želi v preostanku mandata popolnoma posvetiti boju proti kriminalnim skupinam, ki so izkoristile programe socialne pomoči, namesto da bi energijo porabljal za politično kampanjo. Pri tem je poudaril, da prevzema polno odgovornost za nastalo situacijo, ki so jo tožilci označili za goljufijo industrijskih razsežnosti. Dogajanje v Minnesoti je nemudoma izkoristil predsednik ZDA Donald Trump, ki je na družbenem omrežju Truth Social napovedal novo zvezno preiskavo domnevnih goljufij v Kaliforniji. Trump je ob tem ostro napadel kalifornijskega guvernerja Gavina Newsoma in trdil, da je njegova država morda še bolj skorumpirana od Minnesote. Napovedi o preiskavah sledijo nedavni zamrznitvi zveznih sredstev za socialno varstvo v več zveznih državah pod vodstvom demokratov, kar še dodatno zaostruje politične napetosti med zvezno oblastjo in posameznimi guvernerji.

Guverner Minnesote Tim Walz, ki je bil leta 2024 demokratski podpredsedniški kandidat, je uradno napovedal, da se ne bo potegoval za tretji guvernerski mandat. Njegova odločitev prihaja v času stopnjevanja preiskav o domnevnih goljufijah v programih za varstvo otrok in socialno pomoč v somalski skupnosti v Minnesoti, kjer se Walzu očita oviranje pravosodja. Walz je navedbe o vpletenosti zanikal, vendar je priznal, da zaradi izjemno težkega leta ne more več nameniti potrebne energije za vodenje kampanje. Ameriški predsednik Donald Trump je novico pospremil z ostrimi kritikami in Walza obtožil neposredne vpletenosti v krajo več deset milijard dolarjev davkoplačevalskega denarja. Trump je guvernerja označil za skorumpiranega in napovedal, da bodo dejstva razkrila obsežne nepravilnosti. Odstop Walza je sprožil ugibanja o prihodnjih kandidatih, pri čemer naj bi o kandidaturi za guvernerski položaj resno razmišljala demokratska senatorka Amy Klobuchar. Medtem ko se republikanci pripravljajo na volilno leto 2026, se soočajo z lastnimi notranjimi izzivi. Kljub začetnemu optimizmu ob nastopu Trumpove administracije leta 2025, se stranka spopada s slabšimi gospodarskimi kazalniki in porazi na nadomestnih volitvah. Politična dinamika v ZDA ostaja izrazito polarizirana, saj obe strani uporabljata obtožbe o korupciji in ogrožanju demokracije kot osrednji del svojih predvolilnih strategij.

Guverner zvezne države Minnesota Tim Walz je v ponedeljek uradno sporočil, da se na prihodnjih volitvah ne bo potegoval za tretji mandat. Svojo odločitev je utemeljil z željo, da se do konca mandata v celoti posveti vodenju zvezne države in služenju prebivalcem, namesto da bi energijo porabljal za predvolilno kampanjo. Njegova napoved prihaja v času povečanih pritiskov in kritik s strani predsednika Donalda Trumpa, ki so povezane s preiskavo domnevnih goljufij v državnih programih za varstvo otrok. Odzivi na Walzovo odločitev so v politiki močno deljeni. Medtem ko podporniki izpostavljajo njegovo predanost funkciji, so v vrstah republikanske stranke kritični do njegove zapuščine. Predsednik republikancev v Minnesoti, Alex Plecash, je ob tem izrazil ostro kritiko in guvernerju očital domnevno neučinkovitost pri obvladovanju nemirov v mestih, upad izobraževalnih standardov ter neracionalno porabo proračunskega presežka. Kot morebitna naslednica v vrstah demokratov se že omenja senatorka Amy Klobuchar, kar nakazuje na začetek intenzivnega političnega prestrukturiranja v tej zvezni državi.

Republiški kandidat za guvernerja zvezne države Ohio, Vivek Ramaswamy, je za svojega kandidata za podguvernerja izbral predsednika senata Ohia, Roba McColleyja. Izbira McColleyja, ki prihaja iz severozahodnega dela države, velja za strateško potezo pred volitvami leta 2026. McColley, republikanec iz Napoleona, trenutno zaseda vpliven položaj v državnem senatu, kar naj bi Ramaswamyjevi kampanji prineslo dodatno politično težo in zakonodajne izkušnje. Po navedbah predstavnikov kampanje se Ramaswamy, ki velja za glavnega republikanskega favorita, osredotoča na krepitev podpore v celotni zvezni državi. McColley bo v primeru zmage na volitvah leta 2026 prevzel vlogo drugega najvišjega uradnika v Ohiu. Partnerstvo med uveljavljenim politikom in podjetnikom, ki je lani kandidiral za predsednika ZDA, odraža poskus združitve različnih kril republikanske stranke v boju za guvernerski stolček.

Ameriški predsednik Donald Trump je uradno podprl Tana Tijerino, republikanskega izzivalca demokratskega kongresnika iz Teksasa Henryja Cuellarja. Odločitev je presenetljiva, saj je Trump pred približno mesecem dni Cuellarja pomilostil v okviru zveznega pregona zaradi domnevnega prejemanja podkupnin v višini 600.000 ameriških dolarjev in pranja denarja. Kljub predsedniški milosti se je Trump odločil podpreti strankarskega kolega, kar utrjuje republikanska prizadevanja za osvojitev Cuellarjevega sedeža v spodnjem domu kongresa. Trump je svojo prvotno odločitev o pomilostitvi utemeljil s čustveno prošnjo Cuellarjevih hčera, ki naj bi bila po njegovih besedah pretresljiva. Vendar pa je predsednik kasneje poudaril, da osebna naklonjenost ali milost ne pomenita politične podpore v volilnem boju, še posebej ker Cuellar ostaja član demokratske stranke. Ta poteza kaže na Trumpovo strategijo maksimiranja republikanske večine v kongresu, ne glede na predhodne geste do posameznih političnih nasprotnikov. Strategi ocenjujejo, da bo ta podpora znatno povečala Tijerinove možnosti v tradicionalno močnem demokratskem okrožju.

Španski predsednik vlade Pedro Sánchez je ostro obsodil nedavna dejanja administracije Donalda Trumpa v Venezueli, ki jih je označil za ilegalen poskus prevzema naravnih virov države. Sánchez je poudaril, da Španija ne bo ostala tiho ob napadih na venezuelsko suverenost, obenem pa je ameriškega predsednika opozoril pred podobnimi grožnjami, ki bi lahko bile uperjene proti drugim suverenim državam, vključno z Dansko. Po njegovih besedah gre pri ameriških potezah za kršitev mednarodnega prava pod krinko političnih sprememb. Obenem je španski premier napovedal aktivno vlogo Madrida pri reševanju venezuelske krize. Sánchez načrtuje pogovore tako s podpredsednico Delcy Rodríguez kot z voditeljem opozicije Edmundom Gonzálezom. Cilj teh diplomatskih stikov je vzpostavitev pogojev za mirno politično tranzicijo, ki bi vodila do izvedbe svobodnih in demokratičnih volitev. Španija se s tem postavlja v vlogo ključnega evropskega mediatorja, ki si prizadeva za stabilnost v regiji brez zunanjega vojaškega ali gospodarskega izsiljevanja.

Guverner ameriške zvezne države Gruzije Brian Kemp je za 10. marec razpisal posebne nadomestne volitve, s katerimi bodo zapolnili izpraznjeno mesto v 14. kongresnem okrožju. Odločitev sledi ponedeljkovemu odstopu republikanske kongresnice Marjorie Taylor Greene, ki je spodnji dom ameriškega kongresa zapustila po petih letih burnega mandata. Volivci na severozahodu Gruzije bodo izbirali kandidata, ki bo dokončal preostanek njenega mandata. Postopek izbire novega predstavnika bo potekal pod nadzorom državnega sekretarja Gruzije, medtem ko se politični tabori že pripravljajo na kampanjo v tem tradicionalno republikanskem okrožju. Odstop Greenove, ki je bila znana po svojih kontroverznih stališčih, odpira prostor za nove kandidate znotraj stranke. Guverner Kemp je z razpisom datuma omogočil formalni začetek postopkov za oddajo kandidatur, s čimer se bo zagotovila kontinuiteta zastopanja regije v Washingtonu.

Po smrti republikanskega kongresnika Douga LaMalfe se je zmanjšala že tako majhna večina republikancev v predstavniškem domu ameriškega kongresa. LaMalfa je bil zaveznik Donalda Trumpa in je v predstavniškem domu služil sedem mandatov.

Posebna volilna porota Lima Centro 1 (JEE) je dobre tri mesece pred splošnimi volitvami v Peruju uradno zavrnila predsedniško kandidaturo Maria Vizcarre, ki vodi stranko Perú Primero. Organ je ugodil trem pritožbam oziroma ugovorom, ki so bili vloženi v enem postopku, s čimer je celotna kandidatna lista stranke za najvišje državne položaje postala nesprejemljiva za sodelovanje na volitvah. Odločitev volilnega organa pomeni pomembno oviro za Vizcarrovo politično prihodnost, saj je bila njegova prošnja za registracijo predsedniške formule razglašena za nično. Čeprav so se v javnosti odprli različni scenariji glede morebitnih pritožb, trenutna razsodba organa JEE onemogoča nastop stranke Perú Primero na prihajajočem volilnem procesu. Vizcarra, ki se spopada s pravnimi izzivi, je tako ostal brez možnosti za vrnitev na vrh države po tej odločitvi.

Nekdanji predsednik Združenja gospodarskih zbornic Quebeca Charles Milliard je v torek uradno napovedal svojo kandidaturo za vodenje Liberalne stranke Quebeca (PLQ). S tem je postal prvi uradni tekmec v tekmi za nasledstvo Pabla Rodrigueza. Milliard je svojo odločitev naznanil prek videoposnetka na družbenih omrežjih, v katerem je poudaril svojo zavezanost boju za interese prebivalcev Quebeca. Poslovnež, ki se je rodil leta 1979, velja za izkušenega kandidata, saj je v prejšnji tekmi za vodstvo stranke zasedel drugo mesto. Njegov ponovni vstop v politično areno prihaja v času, ko se stranka trudi utrditi svoj položaj po odstopu prejšnjega vodstva. Milliardova kampanja bo po napovedih temeljila na gospodarskih vprašanjih in krepitvi vloge province znotraj Kanade, kar odraža njegove pretekle izkušnje v gospodarskem sektorju.

Indijska volilna komisija (ECI) je v torek objavila osnutek revidiranega volilnega imenika za zvezno državo Utar Pradeš, iz katerega je bilo po posebnem postopku intenzivne revizije (SIR) odstranjenih 2,89 milijona volivcev. Od skupno 154,4 milijona registriranih volivcev v tej najštevilčnejši indijski zvezni državi so v novem osnutku ohranili 125,5 milijona imen oziroma 81,3 odstotka prejšnjega seznama. Glavni volilni uradnik države je pojasnil, da so s seznama izbrisali osebe, ki so umrle, se preselile ali so bile v sistemu zabeležene večkrat. Podrobnejša analiza podatkov je razkrila, da je med odstranjenimi imeni približno 4,6 milijona pokojnih volivcev in 2,55 milijona podvojenih vpisov. Namen obsežne revizije je bil zagotoviti integriteto volilnega procesa in preprečiti morebitne zlorabe na prihodnjih volitvah. Kljub drastičnemu zmanjšanju števila volivcev uradniki poudarjajo, da gre za nujen tehnični popravek, ki odraža dejansko stanje na terenu, saj so bili seznami v preteklosti obremenjeni z zastarelimi in netočnimi podatki.

Predsednik srbske Stranke svobode in pravice (SSP) Dragan Đilas je v izjavi za televizijo N1 pojasnil trenutne odnose med srbskimi opozicijskimi strankami in študentskimi aktivisti. Po Đilasovih besedah opozicija trenutno nima vzpostavljene formalne komunikacije s študenti, saj ti takšno sodelovanje zavračajo. Đilas je poudaril, da bi se morali pogovori začeti že takrat, ko so študenti napovedali aktivnejšo politično vlogo in nastop na volitvah z lastno listo. Đilas je izpostavil razliko med nacionalno in lokalno ravnijo politike, pri čemer ocenjuje, da je dogovarjanje na lokalni ravni preprostejše zaradi manjšega pritiska širše javnosti. Kljub trenutnemu zastoju v komunikaciji je predsednik SSP izrazil pričakovanje in upanje, da se bodo pogovori med obema stranema začeli še v letošnjem letu. Takšno sodelovanje vidi kot ključno za prihodnje politično delovanje v Srbiji, kjer študentsko gibanje predstavlja pomemben družbeni faktor.

Po zajetju Nicolása Madura v Venezueli je ameriški predsednik Donald Trump razširil grožnje z vojaškimi intervencijami na Kolumbijo, Mehiko in Kubo. Kolumbiji je zagrozil z vojaško akcijo, če ne bo zajezila trgovine s kokainom, medtem ko je ponovil opozorila Mehiki in Kubi.

George Conway, nekdanji soprog svetovalke Donalda Trumpa Kellyanne Conway, je napovedal kandidaturo za sedež v predstavniškem domu ZDA kot demokrat v 12. kongresnem okrožju New Yorka. Conway je postal znan kot glasen kritik Trumpa.

Sin Nicolása Madura je pozval Venezuelce k protestom za očetovo izpustitev. V Houstonu so potekala praznovanja in protesti po ameriški operaciji v Venezueli, medtem ko so se v New Yorku spopadli protestniki za in proti Maduru. Trgi se na aretacijo Madura niso bistveno odzvali, razen skoka cen zlata.

Demokratska senatorka slovenskih korenin Amy Klobuchar je resno preučevala možnost kandidature za položaj guvernerke ameriške zvezne države Minnesota. Odločitev je sledila ponedeljkovi najavi sedanjega guvernerja Tima Walza, da se ne bo potegoval za tretji mandat na čelu te zvezne države. Viri blizu senatorke so potrdili, da Klobucharjeva prejema številne pozive k vstopu v tekmo za izpraznjeni guvernerski stolček. Klobucharjeva, ki v ameriškem senatu zastopa Minnesoto že od leta 2007, velja za eno najvplivnejših demokratskih političark v regiji. Odločitev guvernerja Walza, da se umakne iz tekme za ponovno izvolitev, je v tamkajšnjem političnem prostoru odprla prostor za nove kandidate. Čeprav senatorka uradne napovedi še ni podala, so njeni sodelavci sporočili, da se na pobude odziva resno in pretehtava svoje možnosti za prihodnje politično delovanje na ravni zvezne države.

Najnovejše javnomnenjske raziskave v zvezni državi New Hampshire kažejo, da se republikanska stranka v boju za sedež v zveznem senatu na novembrskih vmesnih volitvah sooča z zahtevnim položajem. Čeprav so nekatere lokalne tekme ostale tekmovalne, podatki razkrivajo, da bi bilo osvajanje izpraznjenega senatorskega mesta za republikance v trenutnih okoliščinah težko dosegljivo. Rezultati anket namreč kažejo na izrazito nizko podporo Donaldu Trumpu, ki je v tej zvezni državi padla na 32 odstotkov. Demokratska stranka ohranja prednost predvsem zaradi upada priljubljenosti ključnih republikanskih osebnosti na nacionalni ravni, kar močno vpliva na razpoloženje volivcev v New Hampshiru. Analitiki ocenjujejo, da so trenutne številke med najslabšimi za republikansko stranko v zadnjem obdobju, kar otežuje njihove načrte za prevzem nadzora nad senatom. Kljub temu obe strani vstopata v sklepno fazo kampanje z močno mobilizacijo baze, vendar trendi trenutno favorizirajo demokratske kandidate.

Guverner ameriške zvezne države Minnesota Tim Walz je v ponedeljek uradno sporočil, da se leta 2026 ne bo potegoval za tretji mandat. Njegova odločitev o končanju kampanje za ponovno izvolitev je presenetila politično javnost in v Minnesoti sprožila obdobje negotovosti glede prihodnjega vodstva države. Walz, ki velja za vplivno osebnost znotraj Demokratske stranke, bi z morebitno zmago dosegel zgodovinski tretji mandat, vendar se je namesto tega odločil za zaključek svoje guvernerske poti. Napoved o umiku bo po pričakovanjih sprožila intenzivno iskanje novih kandidatov znotraj obeh taborov, saj se s tem odpira prostor za novo generacijo politikov v tej ključni zvezni državi. Walz v svoji izjavi ni podrobneje pojasnil razlogov za svojo odločitev, je pa poudaril, da bo do konca mandata ostal osredotočen na opravljanje guvernerskih dolžnosti. Politični analitiki že ocenjujejo, kako bo ta korak vplival na razmerje moči med demokrati in republikanci na lokalni ravni.

Iranska državna radiotelevizija je razkrila podrobnosti o svojem obsežnem načrtu za poročanje o volitvah, ki bodo potekale 11. maja. Reza Koochekzadeh Tahamtan, sekretar volilnega štaba pri podpredsedniku radia, je sporočil, da so pripravili 96 posebnih naslovov oddaj, ki so razdeljeni v 85 delov. Cilj teh dejavnosti je zagotoviti namensko in usklajeno ustvarjanje programov, ki bodo javnost informirali o volilnem procesu. Na srečanju z voditelji in načrtovalci programov je Tahamtan poudaril, da so priprave na volitve potekale sistematično. Programska shema je zasnovana tako, da pokriva različne vidike volilne kampanje in spodbuja udeležbo volivcev. Gre za pomemben del državne medijske strategije v času predvolilnega obdobja, ko se pozornost iranske javnosti usmerja k odločanju o prihodnji sestavi zakonodajnih organov.

Ugandska vlada je v ponedeljek sprejela odločitev o prepovedi neposrednih prenosov nemirov, nezakonitih sprevodov in drugih nasilnih incidentov. Ukrep je bil uveden v času priprav na prihajajoče volitve, na katerih si predsednik Yoweri Museveni prizadeva za podaljšanje svoje štiridesetletne vladavine. Ministrstvo za obveščanje je ob tem prepovedalo tudi razširjanje kakršnih koli vsebin, ki bi jih bilo mogoče označiti za spodbujanje k sovraštvu ali nasilju. Novi predpisi močno omejujejo delovanje medijskih hiš in novinarjev na terenu, saj oblasti trdijo, da tovrstni prenosi ogrožajo javni red in mir. Kritiki režima in zagovorniki svobode tiska opozarjajo, da gre za poskus utišanja opozicije in preprečevanje dokumentiranja morebitnih nepravilnosti ali policijskega nasilja med volilnim procesom. Odločitev odraža stopnjevanje napetosti v državi, kjer so se v preteklosti protivladni protesti pogosto končali s smrtnimi žrtvami in množičnimi aretacijami.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je v nedeljskem pogovoru za televizijsko postajo NBC izjavil, da so razprave o novih volitvah v Venezueli po nedavnih dogodkih še preuranjene. Rubio je poudaril, da so Združene države Amerike pripravljene sodelovati s tistimi, ki trenutno izvajajo oblast v državi, vendar je hkrati izdal jasno opozorilo trenutnim strukturam moči. Njegove izjave prihajajo po vojaški operaciji, v kateri so ameriške sile ujele dosedanjega predsednika Nicolása Madura. Državni sekretar je v oddaji Meet the Press odločno zagovarjal legitimnost ameriške operacije v Venezueli. Na vprašanja o pomanjkanju odobritve kongresa za zajetje Madura je odgovoril, da za tovrstno natančno določeno misijo predhodno soglasje zakonodajne veje oblasti ni bilo potrebno. Dogajanje predstavlja vrhunec večletnih prizadevanj ZDA, ki so Madura obtoževale narkoterorizma in vodenja kriminalnih kartelov, kar je privedlo do njegovega končnega odstopa oziroma odstranitve z oblasti.

Predsednik državne volilne komisije v Iranu je sporočil, da bodo vsi postopki in dosjeji kandidatov v trenutnem volilnem ciklu potekali izključno v elektronski obliki. Ta ukrep predstavlja pomemben korak k popolni digitalizaciji volilnega procesa v državi. Po novih navodilih morajo izvršni odbori celoten proces upravljati preko digitalnih sistemov in monitorjev, kar naj bi povečalo učinkovitost in nadzor nad volitvami. Sprememba načina dela vključuje digitalno vodenje dokumentacije za vsakega posameznega kandidata, s čimer se država odmika od tradicionalnih papirnih obrazcev. Glavni namen te posodobitve je centralizacija podatkov in olajšanje dela volilnim organom pri pregledovanju kandidatur. Izvršni organi so dobili jasna navodila, da morajo vse faze volilnega procesa spremljati in upravljati z uporabo napredne elektronske infrastrukture, kar po besedah uradnikov zagotavlja boljšo preglednost znotraj državnega okvira.

Vodstvo stranke Vse progresivni kongres (APC) v lokalnem vladnem območju Ahoada West v nigerijski zvezni državi Rivers je uradno razglasilo svojo politično zvestobo ministru za zvezno prestolnico Nyesomu Wikeju. Predstavniki stranke so poudarili, da bodo pri vseh odločitvah glede splošnih volitev leta 2027 sledili izključno njegovim navodilom in usmeritvam. Predsednik lokalne stranke Rejoice Otobo je ob tem izpostavil, da podpora temelji na preteklih dosežkih Wikeja v času njegovega guvernerskega mandata v tej regiji. Ta poteza dodatno potrjuje močan politični vpliv Wikeja, ki kljub delovanju v zvezni vladi ohranja ključno vlogo v domači državi Rivers. Strankarski voditelji so obljubili popolno mobilizacijo in usklajenost z ministrovimi prihodnjimi strateškimi potezami, kar nakazuje na utrjevanje njegovega položaja pred prihajajočim volilnim ciklom. Dogodek se je odvil v okviru srečanja za zahvalo, kjer so lokalni veljaki javno potrdili, da ljudje na terenu ne bodo odstopali od Wikejeve politične poti.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v luči nadaljevanja vojne z Rusijo izjavil, da je Ukrajina pripravljena na izvedbo volitev, ter pozval mednarodne partnerje k pomoči pri njihovi organizaciji. Zelenski je poudaril, da se ne oklepa svojega položaja in da bi izvedba volitev lahko prispevala h končanju konflikta, če bi to pomenilo utrditev legitimnosti v času krize. Izjave prihajajo v obdobju, ko se ukrajinska stran kljub nenehnim spopadom trudi ohraniti demokratične procese in stabilnost državnosti. Istočasno se je stopnjevalo napetostno stanje v zračnem prostoru nad Rusijo, kjer je ruska zračna obramba po navedbah Moskve sestrelila več kot sto ukrajinskih dronov. Zaradi varnostnih tveganj je ruska agencija za letalstvo Rosavijacija uvedla začasne omejitve letov na več ruskih letališčih, vključno z moskovskim letališčem Vnukovo. Ukrajina s stopnjevanjem napadov na rusko infrastrukturo, predvsem na letališča in naftne objekte, spreminja strategijo, s katero želi oslabiti rusko vojaško logistiko in energetsko moč.

Mjanmarska vojaška oblast je v nedeljo ob 78. obletnici neodvisnosti države od Velike Britanije razglasila amnestijo za več kot 6.100 zapornikov in skrajšala kazni številnim drugim zapornikom. Po poročanju državne televizije MRTV je vodja vojaške vlade, general Min Aung Hlaing, pomilostil skupno 6.134 oseb, med katerimi je tudi 52 tujcev, ki bodo po izpustitvi izgnani iz države. Ukrep ne velja za obsojence, ki prestajajo kazni zaradi hujših kaznivih dejanj, kot sta umor ali posilstvo, oziroma za tiste, ki so zaprti na podlagi posebnih varnostnih zakonov. Za zdaj ostaja nejasno, ali so med izpuščenimi tudi tisoči političnih zapornikov, ki so bili zaprti zaradi nasprotovanja vojaški vladavini. Amnestija je bila objavljena v času, ko vojaška vlada izvaja enomesečni, tristopenjski volilni proces. Kritiki vojaškega režima trdijo, da so te volitve zgolj poskus dajanja videza legitimnosti trenutnemu stanju v državi. Izpustitev spremlja opozorilo, da bodo morali pomiloščenci v primeru ponovitve kaznivega dejanja odslužiti tako novo kot preostanek stare kazni.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal, da se bo gradnja monumentalnega slavoloka v Washingtonu začela v začetku leta 2026. Projekt, ki ga kritiki primerjajo z zgodovinskimi avtoritarnimi simboli, predsednik označuje za objekt, ki ga bodo ljudje oboževali. Hkrati je Trump na silvestrovo podpisal izvršni ukaz, s katerim je za eno leto odložil uvedbo 50-odstotnih carin na oblazinjeno pohištvo in kuhinjske omarice, kar je odločitev, namenjena zmanjšanju pritiska naraščajočih življenjskih stroškov na ameriška gospodinjstva. Medtem ko se država pripravlja na vstop v leto 2026, so demokrati izrazili globoko zaskrbljenost zaradi morebitnega vmešavanja administracije v prihajajoče vmesne volitve. Republikanci se v kongresu soočajo s tesno večino, Trump pa si prizadeva za preoblikovanje volilnih okrajev in domnevno uporabo državnih organov proti političnim nasprotnikom. Napetosti povečujejo tudi napovedi o morebitnih novih sporih z vrhovnim sodiščem, ki bi lahko v prihodnjem letu omejilo nekatere predsednikove pristojnosti.

Zaključeno je štetje glasov s volišč zunaj Kosova za volitve v skupščino začasnih prištinskih institucij. Gibanje Samoopredelitev je osvojilo 50,02 odstotka glasov.

V Venezueli se razmere po nedavnih predsedniških volitvah zaostrujejo, saj prebivalci poročajo o mešanici upanja in močnega strahu pred morebitnim nasiljem. Priče navajajo, da so noči v državi polne napetosti, medtem ko opozicija in mednarodna javnost opozarjata na nepravilnosti pri preštevanju glasov. Po navedbah očividcev se ljudje spopadajo z negotovostjo glede prihodnosti, saj oblasti krepijo nadzor nad javnim življenjem, kar omejuje svobodo gibanja in izražanja. Dogajanje na ulicah venezuelskih mest odraža globoko polarizacijo družbe. Medtem ko privrženci sedanjega režima proslavljajo, se velik del prebivalstva boji povračilnih ukrepov državnih varnostnih sil. Poročila s terena nakazujejo na povečano prisotnost oboroženih skupin, ki podpirajo vlado, kar še dodatno stopnjuje pritisk na civilno prebivalstvo, ki si želi demokratičnih sprememb in gospodarske stabilizacije države.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je v luči priprav na prihajajoče volitve v letu 2026 odločno zavrnil očitke opozicije glede nepravilnosti pri glasovanju. V javnem nagovoru je poudaril, da nikoli ni sodeloval pri nobeni obliki volilne kraje in da ga tovrstna dejanja ne zanimajo. Prav tako je zatrdil, da javnosti nikoli ni zavajal glede dejanskih izidov preteklih volitev. Izjava prihaja v obdobju povečanih političnih napetosti, ko se Srbija pripravlja na morebitne predčasne volitve. Vučić, ki se mu redni mandat sicer izteče leta 2027, je s temi besedami poskušal utrditi svojo politično integriteto pred domačo in mednarodno javnostjo. Njegove navedbe so neposreden odziv na dolgotrajne obtožbe srbske opozicije o sistemskih manipulacijah volilnih imenikov in pritiskih na volivce, ki so zaznamovali pretekla volilna obdobja v državi.

Srbski minister za notranje zadeve Ivica Dačić je izjavil, da je srbska policija v preteklem obdobju uspešno opravila svoje naloge ter ohranila javni red in mir, kljub temu da se je država soočala z rekordnim številom neprijavljenih javnih shodov in blokad. Po Dačićevih besedah so od tragedije v Novem Sadu zabeležili kar 29.000 takšnih dogodkov, kar predstavlja izziv brez primere v zgodovini države. Minister je poudaril, da policija kljub pritiskom in nezakonitosti shodov ni ogrozila stabilnosti države. Poleg ocene varnostnih razmer se je Dačić dotaknil tudi prihajajočih volitev in sodelovanja s predsednikom Aleksandrom Vučićem. Čeprav o točnem datumu ali obliki skupnega nastopa na volitvah še niso razpravljali, je Dačić zagotovil, da koalicija med njegovo Socialistično partijo Srbije (SPS) in Vučićevo Srbsko napredno stranko (SNS) ostaja trdna. Poudaril je, da sta stranki v desetih letih sodelovanja premostili vse morebitne spore in da bo SPS ohranila svojo identiteto tudi v prihodnje. Ob tem je sarkastično pripomnil, da volitve niso nekaj, kar bi si ljudje želeli vsak dan, in napovedal pripravljenost stranke na volilno tekmo, ki naj bi se po Vučićevih napovedih odvila konec leta 2026.

Ameriška Republikanska stranka se sooča z globoko notranjo krizo, ki jo dodatno zaostrujejo napovedana razkritja posebnega tožilca Jacka Smitha in presenetljiv politični odmik nekaterih ključnih zaveznikov Donalda Trumpa. Nekdanji tiskovni predstavnik republikancev Tim Miller je opozoril, da so poskusi stranke, da bi sredi praznikov prikrili Smithovo pričevanje, obsojeni na neuspeh, saj vsebina neposredno naslavlja dogodke v zvezi z vdorom v kapitol 6. januarja. Po navedbah Millerja bodo podrobnosti primera neizogibno dosegle javnost, kar bi lahko močno vplivalo na politično stabilnost države. Hkrati so se pojavila poročila o domnevnem razkolu med Donaldom Trumpom in kongresnico Marjorie Taylor Greene, ki je nekoč veljala za eno njegovih najbolj gorečih zagovornic. Greenova je v nedavnih intervjujih izrazila razočaranje nad predsednikovim domnevnim ščitenjem posameznikov, vpletenih v afero Epstein, in se kritično odzvala na verodostojnost določenih konservativnih medijev. Analitiki ocenjujejo, da ti dogodki nakazujejo na širši proces preobrazbe znotraj stranke, kjer se del članstva poskuša distancirati od avtoritarnih teženj in se vrniti k ustavnim demokratičnim procesom, medtem ko se strateški načrti republikancev za vmesne volitve leta 2026 že spopadajo z upadom javnomnenjske podpore.

Ivica Dačić je ponovil, da je proti predčasnim volitvam, ker meni, da mora obstajati red, in dodal, da o tem ni govoril s predsednikom države Aleksandrom Vučićem in vrhom SNS. Vučić je izjavil, da bodo letos volitve in zanikal obtožbe opozicije, da je kdaj kradel na volitvah ali lagal.

Mjanmarska volilna komisija, ki jo je imenovala vojska, je začela objavljati zmagovalce prve faze splošnih volitev, pri čemer naj bi vodila vojaško podprta stranka.

Ameriški predsednik Donald Trump je med silvestrskim sprejemom v letovišču Mar-a-Lago ostro napadel igralca Georgea Clooneyja, potem ko sta z ženo Amal Clooney prejela francosko državljanstvo. Trump je na svojem družbenem omrežju Truth Social in v govoru igralca označil za "povprečneža", njegove filme pa za "popolnoma mediocre". Napad se je zgodil v kontekstu širših napetosti med administracijo in Hollywoodom, pri čemer Trump Clooneyju in njegovi soprogi očita slabo politično napovedovanje ter nenehno pritoževanje nad njegovo politiko. Clooney je na kritike odgovoril z opominom na prihajajoče volitve in poudaril, da se bo pot za ponovno veličino Amerike začela novembra. Poleg osebnih napadov na filmske zvezdnike je Trump na dogodku izpostavil tudi domnevne goljufije s socialnimi transferji v Minnesoti, ki naj bi jih izvajali somalijski priseljenci. Analitiki ocenjujejo, da gre za poskus odvračanja pozornosti od nedavno objavljenih dokumentov o Jeffreyju Epsteinu, ki mečejo slabo luč na predsednikovo preteklost. Hkrati se filmska industrija spopada z novimi pritiski, saj Trump neposredno posega v studijske pogodbe in zahteva produkcijo filmov, ki so mu po godu, kot je napovedano nadaljevanje franšize Drzni in drzni (Rush Hour).

Predsednica opozicijske stranke Narodna fronta Jelena Trivić je javno opozorila, da naj bi oblastni organi v Republiki Srbski že začeli s pripravami na obsežno volilno goljufijo. Po njenih navedbah naj bi se nepravilnosti načrtovale na 136 voliščih, kjer bodo 8. februarja ponovili predčasne volitve za predsednika te bosansko-hercegovske entitete. Trivićeva trdi, da režim pod vodstvom vladajočih struktur uporablja uveljavljene mehanizme za potrditev svojega vpliva. Politična napetost v Republiki Srbski se pred ponovljenim glasovanjem stopnjuje, saj opozicija vztraja pri trditvah o sistemskih kršitvah volilne zakonodaje. Po mnenju Narodne fronte so ponovljene volitve ključnega pomena za demokratično legitimnost institucij, vendar opozarjajo, da brez strožjega nadzora ne bo mogoče zagotoviti poštenih rezultatov. Opozicija poziva mednarodne in lokalne opazovalce h povečani pozornosti na omenjenih lokacijah.

Neodvisna nacionalna volilna komisija (INEC) v Nigeriji je ostro zavrnila poročila, ki so se pojavila v javnosti glede domnevne objave časovnega načrta in urnika aktivnosti za splošne volitve leta 2027. Komisija je v uradni izjavi poudarila, da so takšne informacije neresnične in zavajajoče, saj organ še ni sprejel ali objavil nobene uradne odločitve o poteku prihodnjega volilnega procesa. Institucija je javnost pozvala k previdnosti pri uživanju nepreverjenih informacij, ki krožijo po družbenih omrežjih in nekaterih medijih. Pojasnili so, da bo uradni urnik aktivnosti objavljen prek formalnih kanalov v skladu z ustavnimi in zakonskimi določili, ko bo za to napočil primeren čas. Do takrat ostajajo vse objave o domnevnih datumih volitev brez kakršne koli uradne podlage.

Ameriški predsednik Donald Trump je na svojem družbenem omrežju Truth Social ostro napadel igralca Georgea Clooneyja in njegovo soprogo Amal Clooney, potem ko sta prejela francosko državljanstvo. Trump je igralca označil za povprečnega človeka, ki se nenehno pritožuje nad politiko, njegove filme pa je označil za povprečne. Napadi so se stopnjevali po Clooneyjevi odločitvi, da se preseli v Francijo, kar mnogi razumejo kot odgovor na politično dogajanje v Združenih državah Amerike. Clooney je na kritike odgovoril z izjavo, da se mora Amerika vrniti na pravo pot, kar se bo po njegovih besedah začelo z novembrskimi volitvami. Poleg sporov z zvezdniki je Trump silvestrski večer v Mar-a-Lagu izkoristil tudi za širjenje trditev o domnevnih prevarah v socialnem sistemu v Minnesoti, ki naj bi jih izvajala somalijska skupnost. Analitiki ocenjujejo, da predsednik s temi izjavami poskuša preusmeriti pozornost z nedavno objavljenih dokumentov o Jeffreyju Epsteinu, ki bi lahko škodovali njegovemu ugledu. Istočasno se ameriška administracija sooča z napetostmi na področju zunanje politike, saj je Trump zagrozil Iranu z vojaškim posredovanjem v primeru nasilnega zatiranja protivladnih protestov. Predsednik je izjavil, da so ZDA pripravljene na akcijo, kar še dodatno zaostruje že tako krhke odnose med državama.

Britanski premier Keir Starmer se je ob koncu leta 2025 in začetku leta 2026 znašel pod močnim pritiskom strategov in javnosti, saj ankete kažejo na prevlado populistične stranke Reform UK pod vodstvom Nigla Faragea. Strateg Sir Chris Powell, ki je več kot dve desetletji svetoval laburistom, je opozoril, da stranka potrebuje popolno prenovo, če želi nevtralizirati tisto, kar opisuje kot eksistencialno grožnjo britanski demokraciji. Starmer je v svoji novoletni poslanici sicer posredno kritiziral razkrojevalno politiko populizma, vendar kritiki trdijo, da njegovi ukrepi, kot so zamrznitev cen prevozov in znižanje energetskih stroškov, niso zadostni za ustavitev odtekanja volivcev. Napetosti so se stopnjevale tudi zaradi trditev Dominica Cummingsa o domnevnih načrtih političnega establišmenta za uničenje Faragea, vključno z možnostjo nezakonitih posegov v zasebnost. Medtem ko se Reform UK pripravlja na lokalne volitve maja 2026, laburisti beležijo upad podpore celo med svojimi največjimi sindikalnimi donatorji. Trenutna situacija v Združenem kraljestvu odraža širše evropske trende vzpona populističnih gibanj, kar postavlja Starmerjevo vlado pred zahtevno preizkušnjo ohranjanja stabilnosti in zaupanja v osrednje institucije države.

Vodja stranke GERB Bojko Borisov je v intervjuju za novinarja Javorja Dačkova pojasnil razloge za razpad bolgarske vladne koalicije. Po njegovih besedah padec vlade ni bil posledica protestov, temveč pretirane domišljavosti in samovšečnosti vseh vpletenih strani, vključno z vplivnim politikom Deljanom Peevskim. Borisov je poudaril, da stranka GERB v enajstih mesecih vladanja ni storila nobene napake, vendar se v koaliciji, kjer so drugi akterji delovali brez posvetovanja z njegovo stranko, niso več počutili koristne. Borisov je v pogovoru izpostavil, da je aretacija Blagomirja Koceva dokončno zapečatila usodo vlade. Kritiziral je stranki PP (Nadaljujemo spremembo) in DB (Demokratična Bolgarija), ki naj bi poskušali Peevskega uporabiti kot orodje proti stranki GERB. Nekdanji premier je izrazil zadovoljstvo, da se je država po vstopu v območje evra stabilizirala brez pretresov, ter opozoril, da bodo volivci sami odstranili politike, če se ti ne bodo odrekli svoji domišljavosti.

Ameriški igralec George Clooney se je odzval na ostre kritike predsednika Združenih držav Amerike Donalda Trumpa, ki so sledile novici o igralčevi pridobitvi francoskega državljanstva. Trump se je na svojem družbenem omrežju Truth Social norčeval iz Clooneyja in njegove soproge Amal, ju označil za slaba politična napovedovalca ter kritiziral igralčevo kariero kot povprečno. Ob tem je Trump izkoristil priložnost za napad na francosko in evropsko migracijsko politiko, ki jo je označil za katastrofalno. Clooney, ki je sicer znan podpornik demokratske stranke, je v izjavi za The Hollywood Reporter ironično uporabil Trumpov lastni slogan. Zapisal je, da se strinja s predsednikom o potrebi po ponovni veličini Amerike, vendar je dodal, da se bo ta proces začel z novembrskimi volitvami. S tem je igralec jasno nakazal na pomen prihajajočih volitev v kongres in pozval k podpori demokratom, kar predstavlja stopnjevanje njunega dolgoletnega javnega spora.

Iranski notranji minister je guvernerjem ustreznih volilnih enot izdal uradni ukaz za začetek postopkov za izvedbo nadomestnih volitev v skupščino strokovnjakov in parlament. Odločitev sproža administrativne in logistične priprave na glasovanje, ki bo zapolnilo prazna mesta v ključnih organih islamske republike. Proces vključuje nadomestne volitve v svet modrecev, ki je odgovoren za nadzor in izbiro vrhovnega voditelja, ter nadomestne volitve v zakonodajno telo oziroma parlament. Napoved sledi nedavnim pripravam in ustanovitvi nadzornih odborov, ki so bili oblikovani za zagotavljanje pravilnosti volilnega procesa. Ukaz ministra pomeni prehod v aktivno fazo organizacije volitev, ki se bodo izvajale v določenih regijah, kjer so se izpraznili mandati. Iranske oblasti so s tem korakom formalizirale časovni okvir za izvedbo volilnih opravil, ki bodo potekala pod strogim nadzorom državnih institucij in Sveta varuhov.

Rabiu Musa Kwankwaso, nacionalni vodja stranke New Nigeria People's Party (NNPP), je ostro opozoril pred posledicami političnega izdajstva v zvezni državi Kano. Njegove izjave so neposredna posledica naraščajočih ugibanj, da bi guverner države Abba Kabir Yusuf lahko prestopil v vladajočo stranko All Progressives Congress (APC). Kwankwaso je poudaril, da vsakogar, ki zapusti ideologijo gibanja Kwankwasiyya, čaka politični propad, pri čemer je navedel zgodovinske primere izgube vpliva politikov, ki so se od leta 1999 odločili za podobno potezo. Napetosti znotraj stranke so postale še bolj očitne, ko se Kwankwaso ni udeležil praznovanja novega leta 2026, ki ga je gostil njegov nekdanji politični varovanec Yusuf. Odsotnost ključnega voditelja na tako pomembnem dogodku potrjuje poglabljanje krize v stranki NNPP. Politični analitiki dogajanje interpretirajo kot jasen znak razkola med mentorjem in guvernerjem, kar bi lahko korenito spremenilo politično ravnovesje v eni najpomembnejših nigerijskih zveznih držav.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal enoletni odlog povišanja carin na uvoz pohištva in omar, kar predstavlja pomemben preobrat v njegovi siceršnji protekcionistični trgovinski politiki. Odločitev je bila sprejeta v času, ko se republikanska stranka sooča z naraščajočimi vprašanji o dostopnosti osnovnih življenjskih dobrin pred prihajajočimi vmesnimi volitvami. Čeprav so tarife osrednji steber njegove agende, so notranji pritiski glede inflacije in stroškov za potrošnike očitno prevladali nad prvotnimi načrti za zaostritev uvoznih pogojev. Predsednik je novico o spremembi politike sporočil v času praznovanja novega leta v svojem letovišču na Floridi, kjer je kot svojo glavno novoletno željo izpostavil mir na svetu. Kljub spravljivemu tonu pa analitiki opozarjajo, da bo vprašanje carin, trgovine in inflacije ostalo v ospredju prihajajočih predvolilnih razprav. Ta poteza kaže na poskus stabilizacije gospodarstva in pomiritve volivcev, ki jih skrbijo visoke cene opreme za dom, hkrati pa odraža kompleksnost usklajevanja zaščite domače industrije z ohranjanjem kupne moči prebivalstva.

V Venezueli so iz zapora izpustili 87 oseb, ki so bile pridržane med nemiri po lanskih predsedniških volitvah. Odbor mater za obrambo resnice je v četrtek potrdil, da so oblasti izpustile to skupino ljudi v okviru postopnega sproščanja napetosti, ki so sledile razglasitvi tretjega mandata predsednika Nicolása Madura. Izpustitve so se odvile le teden dni po tem, ko je zaporska služba izpustila prejšnjo skupino pridržanih. Izpustitev teh posameznikov predstavlja nadaljevanje procesa izpustitev, ki se je začel ob koncu lanskega leta. Medtem ko oblasti uradno ne navajajo vseh razlogov za ta korak, nevladne organizacije poudarjajo, da je bila večina aretiranih med protesti, ko so državljani izražali nezadovoljstvo nad rezultati volitev leta 2024. Mednarodna skupnost še naprej pozorno spremlja razmere v državi, kjer so po volitvah aretirali tisoče ljudi, med katerimi so bili tudi mladoletniki.

Demokratska stranka je v ameriški zvezni državi Iowa dosegla pomembno zmago na volitvah v državni senat, kjer je bila Renee Hardman izvoljena kot prva temnopolta ženska v zgodovini te institucije. Njena zmaga s 71,5-odstotno podporo je republikancem preprečila pridobitev supervečine, kar sledi podobnim uspehom demokratov v Virginiji in New Jerseyju. Politični analitiki te rezultate interpretirajo kot jasen znak zavračanja politike Donalda Trumpa pred prihajajočimi vmesnimi volitvami. Istočasno se administracija predsednika Trumpa sooča z obtožbami o avtoritarnem prevzemu Kennedyjevega centra v Washingtonu. Trump je po poročanju Washington Posta spremenil statut ustanove tako, da imajo glasovalno pravico le tisti upravitelji, ki jih je imenoval sam, hkrati pa je center preimenoval po sebi brez potrebne odobritve kongresa. Ta poteza je povzročila odpovedi številnih umetnikov in drastičen upad prodaje vstopnic. V zvezni državi Minnesota je republikanska stranka pod vodstvom Lise Demuth priznala, da je usmerjala desničarskega vplivneža pri ustvarjanju videoposnetka o domnevnih goljufijah v programih otroškega varstva, ki ga upravljajo somalijski priseljenci. Kritiki trdijo, da gre za poskus preusmerjanja pozornosti z razkritih dokumentov o Jeffreyju Epsteinu, ki mečejo slabo luč na predsednika. Medtem v Teksasu demokrati nadaljujejo z obstrukcijami sej, da bi preprečili republikansko prerisovanje volilnih okrajev, kar je proces, ki ga nekateri republikanci, kot je Kevin Kiley, označujejo za popolno norost.

Tiskovni predstavnik iranskega Sveta varuhov je sporočil, da bodo v provinci Huzestan izvedli nadomestne volitve za člane skupščine strokovnjakov oziroma sveta modrecev. Odločitev o izvedbi volitev v tej jugozahodni iranski provinci sledi potrebi po zapolnitvi izpraznjenih mest v tem vplivnem verskem in političnem organu, ki je zadolžen za imenovanje in nadzor vrhovnega voditelja islamske republike. Postopek izvedbe volitev bo potekal pod strogim nadzorom Sveta varuhov, ki preverja ustreznost kandidatov glede na njihovo versko izobrazbo in zvestobo političnemu sistemu. Gre za rutinski, a politično pomemben dogodek, saj svet modrecev predstavlja ključno institucijo znotraj iranske teokratske strukture oblasti. Volitve v Huzestanu bodo potekale sočasno z drugimi predvidenimi volilnimi procesi v državi, kar zagotavlja kontinuiteto delovanja državnih organov.

V Srbiji bodo leta 2026 potekale redne lokalne volitve v desetih mestih in občinah, hkrati pa predstavniki oblasti dopuščajo možnost izvedbe predčasnih predsedniških in parlamentarnih volitev. Redne lokalne volitve so predvidene za tiste enote lokalne samouprave, kjer so bili zadnji mandati podeljeni leta 2022, medtem ko bi morebitni predčasni splošni volilni procesi lahko ponovno premešali politično karto države. Napovedi o morebitnih predčasnih volitvah na državni ravni prihajajo v času, ko srbska politika redno uporablja mehanizem predčasnih glasovanj za utrjevanje oblasti ali razreševanje političnih zastojev. Čeprav so redne lokalne volitve omejene na manjše število občin, bi združitev s parlamentarnimi volitvami pomenila obsežno mobilizacijo volilnega telesa po celotni državi. Srbska javnost in opozicija zdaj pričakujeta uradne potrditve terminov, ki bodo določili politično dinamiko v prihodnjih dveh letih.

Demokratska stranka v Združenih državah Amerike izraža vse večjo zaskrbljenost glede integritete vmesnih volitev leta 2026, saj predsednik Donald Trump izvaja ukrepe za utrditev republikanske večine v predstavniškem domu. Po poročilih Trump spodbuja preoblikovanje volilnih okrajev po državi v korist konservativnih kandidatov, hkrati pa naj bi svoji administraciji naročil, naj cilja na demokratske politike in donatorje. Kritiki opozarjajo tudi na uporabo vojaških sil v mestih z demokratskim vodstvom ter na agresivno delovanje ministrstva za domovinsko varnost, kar označujejo za neprimeren poseg izvršne oblasti v volilni proces. Dodatno tveganje za demokrate predstavlja napoved stranke Working Families Party, da namerava do predsedniških volitev leta 2028 nastopiti na glasovnicah v 18 zveznih državah. Nacionalni direktor stranke Maurice Mitchell trdi, da je čas za tretjo pot dozorel, saj se vse manj ljudi poistoveti z uveljavljenima strankama. Analitiki ob tem spominjajo na leto 2000, ko je kandidatura Ralpha Naderja na listi Zelenih odvzela ključne glasove demokratu Alu Goru, kar je omogočilo tesno zmago Georga W. Busha. Demokrati se bojijo, da bi podobna razdrobljenost na levici ponovno omogočila zmago republikancem, kljub njihovemu trenutnemu upadu podpore v nekaterih okrajih.

V ameriški Demokratski stranki se stopnjujejo skrbi glede vpliva predsednika Donalda Trumpa na prihajajoče vmesne volitve leta 2026 in morebitnega razkola znotraj progresivnega tabora. Trump naj bi po navedbah kritikov aktivno spodbujal prerazporejanje volilnih okrajev v korist republikancev ter uporabil zvezne organe za pritisk na politične nasprotnike, donatorje in aktiviste. Demokrati opozarjajo na pretekle primere napotitve vojske v mesta pod vodstvom demokratov in agresivno delovanje ministrstva za domovinsko varnost kot dokaz nezaslišanega poseganja izvršilne veje oblasti v volilni proces. Hkrati se pojavljajo opozorila pred vlogo stranke Working Families Party, ki namerava do predsedniških volitev leta 2028 nastopiti v 18 zveznih državah. Kritiki znotraj demokratskih vrst poudarjajo, da takšne tretje stranke pogosto delujejo kot motilci, ki jemljejo glasove naprednim kandidatom in s tem posredno pomagajo republikancem. Ob sklicevanju na zgodovinske primere, kot so bile volitve na Floridi leta 2000, analitiki opozarjajo, da bi razdrobljenost levosredinskega volilnega telesa lahko utrdila republikansko oblast kljub trenutnemu upadu Trumpove priljubljenosti v nekaterih anketah.