Televizijska hiša Kanal A in spletna platforma VOYO bosta med 21. januarjem in 7. februarjem v živo prenašali evropsko prvenstvo v futsalu, ki ga gosti slovenska prestolnica. Športni spektakel bo potekal v Ljubljani, kjer se bodo pomerile najboljše evropske reprezentance v dvoranskem nogometu. Organizatorji pričakujejo velik obisk in izjemen medijski odziv, saj dogodek velja za enega najpomembnejših športnih dogodkov leta v regiji. Zaradi bližine prvenstva so priprave v polnem teku, medijski hiši pa sta že potrdili celovit programski načrt za spremljanje tekem. Gledalcem bo omogočen dostop do vseh ključnih srečanj, s poudarkom na nastopih slovenske izbrane vrste. Ta športni dogodek predstavlja pomembno priložnost za promocijo futsala v Sloveniji in širši regiji, hkrati pa krepi prepoznavnost Ljubljane kot športnega središča.

Dan po podpisu pogodbe v vrednosti 83 milijonov evrov med podjetjem Kolektor in državo za obnovo predora Karavanke je časopisna hiša Delo objavila prvo kolumno Tine Gaber, partnerke predsednika vlade Roberta Goloba. Podjetje Kolektor, ki je lastnik medijske hiše Delo, je po dolgotrajnih postopkih in seriji zamud z državo sklenilo posel za gradnjo druge cevi oziroma obnovo obstoječega dela predora. Dogodki so v delu javnosti in nekaterih spletnih medijih sprožili vprašanja o morebitni povezavi med državnim poslom in novo vlogo premierjeve partnerke v enem izmed največjih slovenskih časopisov. Kritiki namigujejo na domnevno kupovanje medijskega vpliva pred prihajajočimi volitvami, medtem ko vpleteni poudarjajo, da gre za naključje. Razmerje med gospodarstvom, politiko in mediji v tem primeru postaja predmet razprav o transparentnosti in integriteti državnih razpisov.

Nekdanja dolgoletna šefinja državnega protokola Ksenija Benedetti je sporočila, da po sedmih letih ne bo več pisala kolumn za spletno izdajo revije OnaPlus. Svojo odločitev je vodstvu družbe Delo Mediji in odgovornemu uredniku posredovala prek uradnega obvestila, novico pa kasneje potrdila tudi v zapisu na družbenem omrežju Facebook. Kot razlog za prekinitev sodelovanja je navedla nestrinjanje z uredniško politiko oziroma prihodom nove kolumnistke, s čimer je bila po njenih besedah zanjo presežena meja sprejemljivega. Čeprav Benedettijeva v svoji izjavi neposredno ne izpostavlja imen, mediji poročajo, da je njen odstop neposredno povezan z napovedjo, da bo kolumne za omenjeno revijo začela pisati Tina Gaber, partnerka predsednika vlade Roberta Goloba. Benedettijeva je ob tem zapisala, da se zaveda marginalnosti svoje odločitve v primerjavi s trenutnimi globalnimi dogodki, vendar je ocenila, da je končanje sodelovanja v danih okoliščinah nujno. Njen odhod pomeni zaključek dolgoletnega obdobja, v katerem je slovenski javnosti podajala svoje poglede na kulturo bivanja in protokolarna pravila.

Slovenski medijski prostor je pretresla informacija o objavi rezultatov javnomnenjske raziskave agencije Valicon, ki naj bi kazala na visoko podporo domnevnemu ukrepu predsednika vlade Roberta Goloba. Kot poroča Spletni časopis, so nekateri mediji, vključno s portalom Siol.net, navajali podatke, po katerih naj bi kar 79,1 odstotka vprašanih podpiralo t. i. Golobovo božičnico. Vendar pa so se ti navedki izkazali za sporne, saj omenjeni finančni ukrep v takšni obliki sploh ni bil sprejet ali uradno predlagan. Kritiki opozarjajo, da gre pri tovrstnem poročanju za manipulacijo z javnim mnenjem in širjenje zavajajočih informacij v korist vladajoče koalicije pred prihajajočimi volitvami. Članek v Demokraciji poudarja, da so bili podatki predstavljeni kot dejstvo, kljub temu da vsebina raziskave temelji na neobstoječi politični podlagi. Dogodek odpira vprašanja o verodostojnosti medijskega poročanja in vlogi javnomnenjskih raziskav pri oblikovanju politične realnosti v Sloveniji.

Novinar in urednik Peter Jančič je ob vstopu v novo koledarsko leto objavil pregled poslovanja svojega medija Spletni časopis, pri čemer je izpostavil finančne izzive, ki jih pripisuje davčni politiki vlade Roberta Goloba. Jančič v svojem zapisu trdi, da so zakonske spremembe na področju obdavčitve neposredno vplivale na njegov poslovni izid in ga pahnile v negativne številke. Kljub navedenim finančnim težavam je avtor bralcem zagotovil, da je delovanje portala za prihodnje leto varno, saj so sredstva za obratovanje že zagotovljena. Avtor se je v zapisu zahvalil svojemu občinstvu za finančno podporo in donacije, ki po njegovih besedah omogočajo nadaljnje neodvisno novinarsko delo. Kritika vladne politike se osredotoča predvsem na povečanje stroškov za samostojne podjetnike in manjše izdajatelje medijev, kar Jančič interpretira kot namerno oteževanje dela kritičnih medijskih glasov. Članek odraža širši razkol v slovenskem medijskem prostoru glede gospodarskih ukrepov trenutne koalicije.

Portala Nova24TV in Demokracija sta v nedavnih objavah ostro kritizirala uredniško politiko časnika Delo, ki mu očitata pristranskost in delovanje v korist trenutne vlade pod vodstvom Roberta Goloba. Povod za kritiko je Delovo poročanje o domnevnem povečanju zunanjepolitičnega ugleda Slovenije, kar kritiki označujejo za zavajanje javnosti. Avtorji prispevkov trdijo, da se Delo spreminja v vladno glasilo z namenom zaščite gospodarskih interesov svojega lastnika Stojana Petriča. Kritike se osredotočajo na domnevno 100-milijonsko pogodbo, ki naj bi jo podjetja v lasti Petriča sklenila z državo. Po mnenju opozicijskih medijev naj bi bila vsebina poročanja neposredno povezana s temi poslovnimi interesi, kar po njihovem mnenju krši standarde neodvisnega novinarstva. Poleg vprašanj o zunanji politiki kritiki izpostavljajo tudi predhodno poročanje časnika o gospodarski rasti, ki ga označujejo za nerealno glede na dejansko ekonomsko stanje v državi.

Svet RTV Slovenija je na izredni seji z devetimi glasovi za potrdil poslovni načrt javnega zavoda za leto 2026, ki predvideva popolno uravnoteženost proračuna. Prihodki in odhodki so načrtovani v višini nekaj manj kot 162,9 milijona evrov, kar pomeni, da bo zavod leto končal brez primanjkljaja. Dokument, ki ga je uprava pod vodstvom Natalije Gorščak označila za uresničljivega, vključuje tako programsko-produkcijski kot finančni načrt, čeprav je bilo v razpravi izpostavljeno, da pogoji niso idealni. Sprejeti načrt temelji na predhodnih projekcijah o racionalizaciji poslovanja, ki so vključevale tudi načrtovano zmanjšanje števila zaposlenih za več kot sto oseb v primerjavi s koncem leta 2024. Vodstvo zavoda s tem korakom zasleduje cilj dolgoročne finančne stabilizacije javnega medijskega servisa, kar je ključno za nemoteno izvajanje programskih obveznosti v prihodnje. Člani sveta so ob glasovanju poudarili nujnost doslednega izvajanja vseh začrtanih ukrepov za dosego finančnega ravnovesja.

Svet Radiotelevizije Slovenija (RTV SLO) je na izredni seji sprejel predlog finančnega in poslovnega načrta za leto 2026. Dokument, ki ga je podprlo devet svetnikov, trije so bili proti, dva pa vzdržana, predvideva stabilizacijo poslovanja javnega zavoda. Po načrtih vodstva bo RTV Slovenija omenjeno proračunsko leto končala brez finančnega primanjkljaja, kar predstavlja ključen cilj za dolgoročno vzdržnost medijske hiše. Sprejetje načrta je bilo nujno za zagotovitev nemotenega delovanja vseh programov in storitev, ki jih zavod nudi javnosti. Čeprav so se nekateri svetniki pri glasovanju vzdržali ali bili proti, večinska podpora pomeni zeleno luč za uresničevanje zastavljenih ciljev v prihodnjem obdobju. Načrt se osredotoča na optimizacijo stroškov in učinkovito rabo sredstev ob ohranjanju standardov javnega obveščanja.

Uredniki medijev naj bi bili pod pritiskom, da pozorno prebirajo vsebino, ki jo objavljajo, saj jim grozijo visoke globe ministrstva za kulturo, če se v zapisih pojavi kaj za vlado sovražnega. Globe se gibljejo od 2.000 do 20.000 evrov.

Načelnica Upravne enote Kranj, Metka Knific Zaletelj, je zavrnila vse očitke in obtožbe, ki so bile izrečene na njen račun v oddaji Tarča na TV Slovenija. Označila jih je za neutemeljene obtožbe, ki temeljijo na ugibanjih, in navedbe v oddaji ocenila kot prirejene.

Stranka SDS uživa največjo podporo med volivci tri mesece pred parlamentarnimi volitvami. Sledi ji Gibanje Svoboda, ki je zabeležilo rahlo povečanje podpore, kaže anketa, ki jo je za Televizijo Slovenija izvedel Inštitut Mediana.

Državni zbor je na izredni seji začel obravnavo predloga novele zakona o Radioteleviziji Slovenija (RTVS), ki ureja financiranje narodnostnih programov in glasbene produkcije iz državnega proračuna. Koalicijske stranke so napovedale podporo, medtem ko jo v NSi ne bodo podprli. SDS je obravnavo točke obstruiral. Glasovanje o predlogu bo potekalo v petek.

Društvo novinarjev Slovenije (DNS) je izrazilo kritičnost do inšpekcijskega postopka, ki ga je Informacijski pooblaščenec uvedel zoper medij Oštro zaradi obdelave osebnih podatkov v projektu Detektor premoženja. V DNS menijo, da gre za poskus utišanja novinarjev in oviranje njihovega dela, saj vidijo prijavo kot zlorabo pravnih sredstev.

Vlada je potrdila financiranje javne službe STA za leto 2026 in pooblastila direktorico Ukoma Petro Bezjak Cirman za podpis pogodbe s STA. Sprejeta je bila tudi uredba, ki določa pogoje za dodeljevanje državnih pomoči medijem, kar je podlaga za programski razpis in nove sheme, uvedene z zakonom o medijih.

Premier Robert Golob je tožil založnika časnika Demokracija, Novo obzorja, zaradi karikature na naslovnici septembrske izdaje, ki ga prikazuje v uniformi Benita Mussolinija. Golob od založnika zahteva 20.000 evrov odškodnine.

Peter Jančič s Spletnega časopisa opozarja, da mediji pri objavah raziskav javnega mnenja pogosto ne prikažejo primerjave z zadnjimi volitvami. Ta primerjava namreč razkriva izjemno slab položaj vladnih strank, kar naj bi bil razlog za njeno prikrivanje.

Donald Trump je v ZDA vložil tožbo proti britanski medijski hiši BBC, zahtevajoč odškodnino v višini več milijard dolarjev zaradi domnevnega obrekovanja in kršitve floridskega zakona o nepoštenih trgovinskih praksah. Tožba je del Trumpovega širšega pravnega boja z mediji. BBC se je Trumpu opravičil, vendar je zavrnil plačilo denarne odškodnine.

Hongkonško sodišče je prodemokratičnega medijskega magnata Jimmyja Laija spoznalo za krivega treh kršitev spornega zakona o nacionalni varnosti. Lastniku ukinjenega časnika Apple Daily, ki je zaprt od leta 2020, grozi dosmrtna zaporna kazen.

V državni zbor je prispel predlog novega zakona o STA, ki ga je predhodno sprejela vlada. Predlog zakona med drugim ohranja določilo o omejitvi dolžine agencijskih novic. Vodstvo STA predlog zakona še analizira, vendar upa, da bo sprejet zakon agencijo obvaroval pred političnimi pritiski.

Ljubljanski župan Zoran Janković je pred parlamentarno preiskovalno komisijo pričal o domnevnih zlorabah pri gradnji kanala C0. Zatrdil je, da je kanal popolnoma varen in da ne bo ogrozil pitne vode, temveč jo bo celo izboljšal. Kot dokaz je navedel vseh osem izdanih gradbenih dovoljenj.

Igor Kadunc, nekdanji generalni direktor RTVS, je ostro obsodil predsednico uprave RTV Slovenija, Natalijo Gorščak, zaradi njene vpletenosti v hitre spremembe zakona o RTV Slovenija. Kadunc je izrazil zaskrbljenost nad zlizanostjo s politiko pri "popravljanju" zakona.

Vlada je sprejela sklep o seznamu pomembnejših športnih dogodkov, ki morajo biti dostopni širokemu krogu gledalcev na neplačljivih televizijskih programih. Namen je zagotoviti dostopnost športnih prireditev, ki so velikega družbenega pomena za Slovenijo.

Vlada je potrdila predlog novega zakona o Slovenski tiskovni agenciji (STA), katerega cilj je okrepiti finančno in institucionalno neodvisnost STA. Ministrica za kulturo, Asta Vrečko, je izjavila, da je s tem STA v varnih rokah in da na njej ne bo več mogoče izvajati političnih pritiskov.

Združenje novinarjev in publicistov je v Ljubljani podelilo priznanja Boruta Meška za leto 2025, pri čemer je častno priznanje za življenjsko delo prejel novinar Vinko Vasle.

Odbor Državnega zbora za kulturo je potrdil dopolnjen predlog novele zakona o Radioteleviziji Slovenija (RTVS), ki predvideva dodatna sredstva iz državnega proračuna za narodnostne programe in glasbeno produkcijo. Zakon določa višino teh sredstev.

Odbor DZ za kulturo je na nujni seji potrdil dopolnjeni predlog novele zakona o Radioteleviziji Slovenija (RTVS). Za potrditev je glasovalo devet poslancev, proti pa je bil en. Poslanci SDS so sejo obstruirali, novinarski sindikati pa so do predloga kritični.

Komentator Robert Vodeb mora plačati 250 evrov globe, ker naj bi s svojimi komentarji v oddaji Bojana Požarja užalil predsednico državnega zbora Urško Klakočar Zupančič. Prav tako grozi globa v višini 250 evrov tudi Pertinaču zaradi ocen o spreminjanju Državnega zbora v javno hišo.

Donald Trump je v intervjuju za Politico Evropo označil za "razpadajočo" skupino, ki jo vodijo šibki voditelji. Na njegove izjave se je odzval portugalski premier Costa, ki je poudaril, da morajo ZDA spoštovati demokratične odločitve evropskih državljanov.

Novinarski sindikati RTVS niso zadovoljni s predlogom sprememb zakona o RTVS, ki sta ga predlagala Asta Vrečko in Robert Golob. Od vladnih poslancev pričakujejo, da bo zakon določal usklajevanje prispevka za RTVS z inflacijo in da bo država iz proračuna pokrila stroške, ki presegajo zbrani prispevek.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je izrazil pomisleke glede načrtovanega prevzema medijske skupine Warner Bros Discovery s strani ponudnika pretočnih vsebin Netflix. Trump meni, da bi lahko bil tržni delež Netflixa »težava« in je napovedal, da se bo vključil v postopek presoje varstva konkurence.

Mihael Šuštaršič je prevzel vodenje uredništva Slovenske tiskovne agencije (STA) kot novi odgovorni urednik. Nasledil je dosedanjega urednika.

Podjetje Grafist zanika, da bi grozili odgovornemu uredniku Primorskih novic Željku Urumoviću. V podjetju trdijo, da gre za konflikt interesov.

Časnik New York Times je vložil tožbo proti ameriškemu obrambnemu ministrstvu in ministru Petu Hegsethu na zveznem sodišču v Washingtonu, ker naj bi omejevali novinarsko svobodo s svojimi restriktivnimi politikami glede medijskega poročanja.

Francoski predsednik Emmanuel Macron si prizadeva za izpustitev 36-letnega francoskega športnega novinarja Christopha Gleizesa, ki je zaprt v Alžiriji. Alžirsko pritožbeno sodišče je potrdilo sedemletno zaporno kazen za novinarja zaradi obtožb o terorizmu.

Ustavno sodišče bo ponovno obravnavalo ustavno pobudo glede novele zakona o RTVS, ki je bila vložena leta 2022. Pobudniki menijo, da novela krši sodno prakso zaradi uvedbe prenehanja nekaterih mandatov. Sodišče je že februarja 2023 začasno zadržalo izvajanje določenih členov novele, nato pa zadržanje razveljavilo.

Vlada je na dopisni seji ponovno določila besedilo predloga zakona o dodatnih interventnih ukrepih na področju zdravstva in ga poslala v obravnavo državnemu zboru po nujnem postopku. S tem novim predlogom, ki nadomešča prejšnjega, želi vlada zagotoviti, da bo zakonodajni postopek lahko stekel.

Tina Gaber Golob je izrazila nezadovoljstvo spletnih vplivnežev zaradi novele zakona o medijih, ki naj bi jih izpostavljala inšpekcijskim pregledom in nerazumnim zahtevam. Poskuša jim dopovedati, da njen soprog z zakonom nima praktično nič, kljub temu, da ga je potrdila vlada, ki jo vodi.

Vodstvo Radiotelevizije Slovenija (RTVS) je zagotovilo, da je osnutek programsko-produkcijskega načrta za leto 2026, predstavljen na seji sveta zavoda, pripravljen premišljeno. Poudarili so, da je načrt usmerjen v nadaljnji razvoj in posodobitev delovanja RTVS, enako pa velja tudi za predlagane nadgradnje oddaje Tarča.

Kljub prvotnim zagotovilom o ureditvi delovanja in financiranja Slovenske tiskovne agencije (STA), naj bi vlada Roberta Goloba nameravala uzakoniti možnost njene ukinitve. Po poročanju virov naj bi bilo financiranje STA še vedno odvisno od dobre volje vodstva.

Ministrstvo za kulturo je pripravilo nov predlog zakona o STA za vladno obravnavo. Predlog širi javno službo informiranja, jo opredeljuje kot gospodarsko javno službo in njeno financiranje podreja evropskim pravilom o državnih pomočeh. Nekatere pripombe iz javne razprave niso bile upoštevane.

Gruzija je napovedala pravne postopke proti BBC-ju, potem ko je ta objavil poročilo, da so gruzijske oblasti med protivladnimi protesti lani uporabile kemično orožje iz prve svetovne vojne. Gruzijska varnostna služba je sprožila preiskavo glede navedb.

Združenje novinarjev v Bosni in Hercegovini je opozorilo visokega predstavnika mednarodne skupnosti Christiana Schmidta na nevzdržne finančne razmere na javni radioteleviziji BHRT. Zaradi finančnega kolapsa grozi javnemu servisu, ki zaposluje več kot 700 ljudi, prenehanje delovanja.

Nemška televizija RTL bo v okviru prestrukturiranja ukinila 600 delovnih mest. Kot razlog za to odločitev vodstvo navaja spremembe na medijskem trgu in težke gospodarske razmere. Izvršni direktor RTL Deutschland, Stephan Schmitter, je dejal, da je to nujno za dolgoročni uspeh podjetja.

Netflix naj bi podal prevzemno ponudbo za medijsko skupino Warner Bros Discovery. Morebitna prodaja tega medijskega velikana, ki je obremenjen z dolgovi, bi lahko močno preoblikovala ameriško medijsko krajino.

Sirske oblasti so po petih letih ponovno začele izdajati tiskani državni časnik Al Tavra Al Sourija, kar pomeni vrnitev tiskanih medijev v državo po padcu režima Bašarja al Asada. Časnik je najnovejši medij v lasti vlade.

Načrtovane spremembe pri oddaji Tarča na RTVS, ki predvidevajo gostovanje politikov le ob pozivu na odgovornost, so povzročile razburjenje. Medtem ko informativni program TVS zagotavlja, da načrti sledijo razpravam v uredništvu, pa uredništvo Tarče omejitve razume kot poskus cenzure.

Združenje novinarjev in publicistov (ZNP) je ostro obsodilo namero vodstva RTV Slovenija, ki naj bi spremenilo koncept oddaje Tarča. ZNP meni, da za tem manevrom stoji vladna politika, ki prek nastavljenih ljudi na vodilnih položajih na RTV Slovenija želi utišati oddajo.

Zoran Stevanović in njegova stranka Resnica sta predlagala, da bi namesto ljudi RTV prispevek financirala vlada iz državnega proračuna. Predlog so v Državni zbor poslali dva meseca po tem, ko so zbrali 5.000 podpisov za odpravo RTV prispevka. Kritiki trdijo, da je s tem Stevanović pomagal premierju Golobu pri višanju RTV prispevka, pri čemer naj bi šlo za "izigravanje".

V Centru Rog se je zaključil novinarski festival Naprej/Forward s podelitvijo stanovskih nagrad Čuvaj/Watchdog za leto 2025, s katerimi Društvo novinarjev počasti najboljše novinarje in fotografe.

V Sarajevu so zaposleni na radioteleviziji Bosne in Hercegovine (BHRT) protestirali pred parlamentom BiH, da bi opozorili na kritične finančne razmere. Kot razlog za težave navajajo, da radiotelevizija Republike Srbske ne nakazuje polovice RTV-prispevkov, kot to določa zakon.

Državni zbor bo na prihodnji seji razglasil ustavni zakon, ki v ustavo vpisuje pravico do plačevanja z gotovino. Na isti seji bodo poslanci potrdili tudi poslanski mandat Mateji Zupan Josipović, na torkovi pa bodo obravnavali vladne zakonske predloge, vključno s predlogom o predaji nezakonitega orožja in streliva.

Ljubljansko okrožno sodišče je zavrnilo še tri tožbe Roka Snežiča proti portalu Necenzurirano zaradi razžalitve, žaljive obdolžitve in obrekovanja. Sodišče je presodilo, da je novinarsko poročanje v javnem interesu.

Turško sodišče je znanega političnega novinarja Fatiha Altaylija obsodilo na zaporno kazen zaradi groženj predsedniku Recepu Tayyipu Erdoganu.

Stranka Resni.ca je v Državni zbor vložila predlog novele zakona o Radioteleviziji Slovenija (RTVS), s katerim predlaga ukinitev obveznega RTV prispevka. Predsednik stranke, Zoran Stevanović, je poudaril, da ne želijo ukiniti RTVS, temveč odpraviti "samopašnost in avtomatsko financiranje brez odgovornosti". Predlog je podprt s podpisi volivcev, ki izražajo nezadovoljstvo s trenutnim sistemom financiranja.

Po polomu na referendumu naj bi Damir Črnčec, Roland Žel in Andraž Zorko reševali premierja Roberta Goloba in stranko Svoboda. Objava raziskave javnega mnenja Valicona na Siol.net naj bi bila del tega reševanja, pri čemer naj bi za ustrezno poročanje skrbela piarovka vlade Mateja Trunk Hrvatin, ki so jo razglasili za novinarko. Propaganda naj bi bila del Telekomovega Siol.net, kjer je Golob nastavil svoj vrh.

Radiotelevizija Slovenija za leto 2026 načrtuje presežek v višini 8000 evrov, pri čemer naj bi prihodki znašali 162,91 milijona evrov, odhodki pa 162,90 milijona evrov. Predvideno je tudi zmanjšanje števila zaposlenih za 108 v primerjavi s koncem leta 2025. Svet zavoda bo predlog programsko-produkcijskega načrta obravnaval danes.

Po prvih rezultatih raziskave o položaju novinark in medijskih delavk v Sloveniji, ki je del mednarodnega projekta Ženske v medijih, je tretjina novinark poročala o fizičnem spolnem nadlegovanju.

V Beogradu se je več sto ljudi zbralo na shodu v podporo srbski televiziji N1, po nedavnem fizičnem napadu na njihovo ekipo. Neodvisna novinarska združenja v Srbiji so pozvala k protestu, saj so od začetka leta zabeležila številne napade, grožnje in pritiske na novinarje.

Družbeno omrežje X je uvedlo novo funkcijo, ki uporabnikom omogoča vpogled v državo ali regijo, iz katere se drugi uporabniki najpogosteje povezujejo. Lokacija uradnih vladnih računov iz varnostnih razlogov ne bo razkrita.

Ameriška agencija USAGM je na zahtevo madžarskega premierja Viktorja Orbana ukinila madžarski servis Radia Svobodna Evropa/Radio Svoboda (RFE/RL). Odločitev je bila sprejeta po obisku Orbana pri Donaldu Trumpu. Ukinitev je začela veljati s polnočjo.

Vlada je pripravila predlog novele zakona o RTVS, ki poleg že omenjenega nadzora finančnega odbora predvideva tudi financiranje glasbene produkcije in narodnostnih programov iz državnega proračuna. Višina sredstev za narodnostne programe bo znašala desetino zbranega rtv-prispevka v preteklem letu.

V Italiji je desničarski časnik La Verita objavil obtožbe, da naj bi svetovalci predsednika republike Sergia Mattarelle kovali zaroto za strmoglavljenje vlade premierke Giorgie Meloni. Predsednikov urad je te navedbe zanikal, češ da so absurdne, opozicija pa je izrazila ogorčenje.

Zvezno prizivno sodišče v Atlanti je potrdilo zavrnitev tožbe Donalda Trumpa proti televiziji CNN. Trump je tožil CNN zaradi poročanja o predsedniških volitvah leta 2020, kjer je televizija njegove trditve o ukradenih volitvah označila za veliko laž. Trump podobno tožbo napoveduje tudi proti britanskemu BBC.

Ob 80-letnici Radia Trst A in 30-letnici slovenske televizije je tržaški župan Roberto Dipiazza slovenskemu informativnemu uredništvu in programskemu oddelku deželnega sedeža italijanske radiotelevizije Rai za Furlanijo - Julijsko krajino podelil bronasto medaljo mesta Trst. Dipiazza je poudaril, da so v zgodovini presegli težke trenutke in zbližali skupnosti v Trstu. Radio svobodni Trst se je prvič oglasil maja 1945, po osvoboditvi Trsta.

Nekdanji direktor vladnega urada za komuniciranje, Uroš Urbanija, je nekdanjemu direktorju STA, Bojanu Veselinoviču, plačal 3500 evrov odškodnine. Odškodnina je bila dosojena zaradi žaljivih zapisov na omrežju X, v katerih je Urbanija Veselinoviču očital odpustitev umirajočega odgovornega urednika Boruta Meška.

Predsednik upravnega odbora BBC Samir Shah je ponovil, da Donald Trump nima pravne podlage za tožbo zaradi obrekovanja, ki jo je napovedal zaradi preoblikovanja njegovega govora v programu Panorama. BBC je pripravljen na odločen boj proti tožbi.

Britanska medijska hiša BBC se je ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu opravičila zaradi zavajajočega urejanja njegovega govora v oddaji Panorama. BBC je zavrnil plačilo odškodnine, obenem pa sprožil novo preiskavo o morebitnem spornem urejanju Trumpovih govorov. Sumijo, da so deli njegovega govora leta 2022 v oddaji Newsnight montirani tako, da je izgledalo, kot da spodbuja izgrede na Kapitolu.

Ruski predsednik Vladimir Putin naj bi za prikrivanje svoje dejanske lokacije uporabljal tri skoraj identične pisarne, ki se nahajajo v različnih delih Rusije. S tem naj bi Kremelj zavajal javnost glede tega, od kod Putin vodi državo. Domnevno naj bi Putin pogosto bival v Sočiju ali Valdaju, ne pa v Moskvi, kjer naj bi se uradno nahajala njegova pisarna. Uporaba več enakih pisarn naj bi bila povezana z varnostnimi pomisleki zaradi napadov ukrajinskih brezpilotnih letal.

Hrvaška je prepovedala vstop bosansko-hercegovskemu novinarju Avdu Avdiću, ki je preiskoval tudi posle davčnega svetovalca Roka Snežiča. Avdić je potrdil, da so mu vstop prepovedali na hrvaški meji, kar pripisuje kritikam hrvaške politike do BiH. Sarajevo je zahtevalo pojasnila od Zagreba.

Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je začasno ustavila postopke zoper premierja Roberta Goloba v zadevah Bobnar in Karigador, ker je Golobov odvetnik Stojan Zdolšek vložil več tožb na upravno sodišče zoper odločitve KPK.

Donald Trump je napovedal, da bo tožil britanski BBC zaradi sporne montaže njegovega govora iz leta 2021 o napadu na Kapitol, ki jo je televizija predvajala teden dni pred ameriškimi predsedniškimi volitvami. Trump meni, da je BBC z montažo zavajal javnost in zahteva milijardo dolarjev odškodnine, vendar pravnih ukrepov še ni napovedal.

Vlada je v novembrski anketi inštituta Mediana za Delo prejela najvišjo povprečno oceno po oktobru 2023. SDS bi z 20,4-odstotno podporo zmagala na volitvah, sledi pa ji Gibanje Svoboda s 16,4 odstotka glasov. SD je zaradi afere Prednik padla na 4,7 odstotka, medtem ko Prebilič in Logar ne bi prestopila parlamentarnega praga.

Vodstva medijev N1, Nova, Radar in Danas so uradno ponudila odkup medijskega dela skupine United. Ponudbo so javno objavili iz N1.

Z 1. oktobrom je na Hrvaškem prenehalo izhajati tuje tiskano medijsko gradivo, vključno s slovenskimi časopisi, kot sta Delo in Slovenske novice. Tuji založniki, tudi slovenski, so se umaknili s hrvaškega trga zaradi novih pogojev distribucije.

Generalni direktor britanske javne radiotelevizije BBC, Tim Davie, in izvršna direktorica informativnega programa, Deborah Turness, sta odstopila. Razlog za odstop sta bila sporna urejanja izsekov iz govora Donalda Trumpa v dokumentarcu pred volitvami, ki so po Trumpovem mnenju razkrili pokvarjene novinarje, ter obtožbe o sistemski pristranskosti vsebine.

V letu pred volitvami je prišlo do sprememb v branosti slovenskih spletnih portalov. Medtem ko so vladajoči izvedli čistko na Siol.net in zagotovili dodatna sredstva za POP TV in RTV SLO, je portal Delo zabeležil velik skok v branosti, medtem ko Slovenske novice izgubljajo bralce. POP TV ostaja med najbolj branimi.

Najbolj brani madžarski časopis Blikk je prešel v last medijske skupine Indamedia, ki naj bi bila povezana z madžarskim premierjem Viktorjem Orbanom. Zaradi prodaje in s tem povezanih sprememb je glavni urednik časopisa napovedal svoj odhod. Ta nakup se razume kot nadaljnji poskus vplivanja na medije pred prihajajočimi volitvami.

Priljubljena oddaja Tarča na RTV Slovenija bo doživela korenite spremembe, ki jo bodo po napovedih direktorice Ksenije Horvat naredile neprepoznavno. Spremembe so načrtovane po ukinitvi oddaje Pogledi Slovenije leta 2013. Seje komisij sveta RTV trenutno obravnavajo programske vsebine.

Po zaposlitvi levičarskega aktivista Blaža Zgage na FURS, se obeta nova zaposlitev nekdanjega novinarja, Boštjana Lajovica, na enem od ministrstev. Lajovic je bil v devetdesetih letih prepoznaven obraz Pop TV, kjer je deloval kot voditelj oddaje 24ur.

Novinarsko častno razsodišče je ugotovilo, da so novinarji Špela Ferlin in Gašper Stražišar (Dnevnik), Lana Hrastelj in Katarina Braniselj (Planet TV) kršili kodeks novinarjev Slovenije v štirih ločenih prispevkih. Razsodišče je ugotovilo kršitve različnih členov kodeksa.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je omejila dostop novinarjem do nekaterih ključnih delov tiskovnega urada Bele hiše. Po novem bodo morali novinarji za obisk zahodnega krila poslopja pridobiti predhodno odobritev. Bela hiša je to potezo utemeljila s potrebo po zaščiti "občutljivega gradiva".

Stranka Resni.ca je v kratkem času zbrala potrebnih 5.000 podpisov za podporo predlogu zakona o odpravi obveznega RTV prispevka. Parlament bo tako moral odločati o tem zakonu.

V podkastu Deloindom sta Vita Starman in Polona Senčar Otoničar razkrili, kako sta gradnjo in opremljanje doma preoblikovali v navdihujočo zgodbo na spletu. Govorili sta o sodelovanjih, napakah in virih navdiha pri prenovi.

Delo vlade Roberta Goloba v oktobru podpira tretjina vprašanih, medtem ko je dobra polovica z njenim delom nezadovoljna, kaže anketa Mediane za POP TV. Med strankami še naprej vodi SDS, sledijo pa ji Gibanje Svoboda in SD.

Spletna portala Nova24TV in Demokracija.si poročata o nepravilnostih v raziskavi javnega mnenja, ki jo je objavila POP TV. Rezultati, ki jih je predstavil Edi Pucer, se ne ujemajo z grafično predstavitvijo, zlasti pri rezultatih stranke Prerod Vladimirja Prebiliča, ki naj bi dosegla 3,8 odstotka.

Novinar in pisatelj Michael Wolff, znan po svojih knjigah o Donaldu Trumpu, je vložil tožbo proti nekdanji prvi dami ZDA, Melaniji Trump. Razlog za tožbo so Melanijine grožnje s tožbo, ki so sledile Wolffovim izjavam o njeni domnevni povezanosti s pokojnim obsojenim spolnim prestopnikom Jeffreyjem Epsteinom. Wolff trdi, da je Melania Trump z grožnjami skušala omejiti njegovo svobodo govora.

Evropski parlament je nagrado Saharova za svobodo misli podelil zaprtima novinarjema: poljsko-beloruskemu novinarju Andreju Počobutu in gruzijski novinarki Mzii Amaglobeli. Počobut je zaprt v Belorusiji, Amaglobeli pa je del gruzijskega prodemokratičnega protestnega gibanja.

Platforma Follow the Money je prejela novinarsko nagrado Daphne Caruana Galizia za leto 2025 za preiskavo finančnih mrež, ki Rusiji omogočajo izogibanje sankcijam pri trgovanju z nafto.

Na mariborskem sodišču se ni začelo sojenje bosanskemu preiskovalnemu novinarju Avdu Avdiću, ki ga zaradi žaljive obdolžitve in razžalitve toži davčni svetovalec Rok Snežič. Razlog za preložitev je, da Avdić ni prejel vabila.

Novinarska ekipa N1 Srbija je bila nominirana za nagrado za pogum, ki jo podeljuje organizacija Novinarji brez meja (Reporters Without Borders - RSF). To priznanje je pomembno zaradi dela, ki ga novinarji N1 Srbija opravljajo v Srbiji.

Evropska komisija je zavrnila obtožbe evroposlanca Milana Zvera o vmešavanju Bruslja v delo slovenskega ustavnega sodišča v zvezi z zakonom o RTV Slovenija. Poudarili so, da nekdanja podpredsednica Evropske komisije Vera Jourova med obiskom v Ljubljani marca 2023 s tedanjim predsednikom ustavnega sodišča Matejem Accettom ni razpravljala o tej zadevi.

Evropska komisija je na zahtevo evropskega poslanca Milana Zvera razkrila vsebino dokumentacije glede obiska nekdanje podpredsednice komisije Vere Jourove v Sloveniji marca 2023. Zver trdi, da dokumentacija dokazuje, da je bil namen obiska vplivati na tedanjega predsednika ustavnega sodišča.

Ameriški novinarji so protestno zapustili Pentagon. Dopisniki so pospravili pisarne, vrnili akreditacije in množično zapustili ameriško ministrstvo za vojno, s čimer so izrazili nestrinjanje z novimi pravili poročanja.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je izrazil nezadovoljstvo z naslovnico revije Time, ki ga prikazuje. Čeprav je bil zadovoljen, da ga je revija uvrstila na naslovnico in s člankom o njegovem prizadevanju za mir v Gazi, je kritiziral izbrano fotografijo. Na družbenem omrežju Truth Social jo je označil za 'najslabšo fotografijo vseh časov', ker naj bi prikazovala njegovo redko lasišče.

Jani Prednik (SD) je uradno obvestil državni zbor o svojem odstopu s položaja poslanca. Njegov odstop je že začel veljati. S tem se je pridružil vrsti poslancev stranke Svoboda, ki so že odstopili, med katerimi sta najbolj znana boksar Dejan Zavec in Martin Marzidovšek. Po navedbah portala nova24tv.si, mediji s tem čistijo 'janšiste' v korist vlade Roberta Goloba.

Na spletnih portalih demokracija.si in moja-dolenjska.si se je oglasila novinarka, ki trdi, da je morala oditi zaradi kritičnega poročanja o vladi Roberta Goloba. Po njenih besedah naj bi šlo za doslej nevidene politične pritiske na medije. Vlada naj bi si ob pomoči ustavnega sodišča podredila RTV Slovenija, prevzela Siol in preko Martina Odlazka obvladuje del rumenega tiska.

Po informacijah portala Info360 naj bi direktorica TV Slovenija, Ksenija Horvat, ki jo je na položaj posredno imenovala vlada Roberta Goloba, načrtovala ukrepe, ki bi uničili oddajo Tarča. Med drugim naj bi nameravala zamenjati urednika Boštjana Kogovška in voditeljico Eriko Žnidaršič.

Na RTV Slovenija naj bi se odvijala čistka v ekipi oddaje Tarča. Po poročanju portala info360.si naj bi bil odpuščen urednik Boštjan Kogovšek, novinarka pa naj bi bila kaznovana. Obstaja tudi možnost, da bo z mesta voditeljice umaknjena Erika Žnidaršič, dolgoletni obraz oddaje.

V starosti 93 let je umrl srbski filmski in televizijski režiser ter scenarist Zdravko Šotra. Šotra je v svoji bogati karieri režiral in zasnoval več kot 120 filmskih in televizijskih del, ki so zaznamovala televizijsko zgodovino nekdanje Jugoslavije. Med njegovimi deli je tudi najbolj gledani srbski film vseh časov.

Odvetnik premierja Roberta Goloba, Stojan Zdolšek, je v svoji odvetniški pisarni zavrnil odgovarjanje na vprašanja novinarke Tarče, kar je sprožilo odziv Združenja novinarjev in publicistov (ZNP). Zdolšek je svoje ravnanje opravičil z besedami, da ne bo hodil k ljudem brez manir. ZNP je kritičen do tega, da najvišji politiki komunicirajo z novinarji preko odvetnikov, in obsoja takšno ravnanje.

Društvo novinarjev Slovenije je pozvalo ministrstva, javne zavode in podjetja, naj prenehajo naročati prikrite oglase v medijih. Medijske hiše so pozvane k jasni ločitvi med oglaševanimi vsebinami in novinarskimi izdelki. Poziv sledi sprejetju novega zakona o medijih, ki zahteva označevanje vseh plačanih objav.

Ministrstvo za kulturo je objavilo predlog uredbe, ki podrobneje določa pogoje in merila za dodeljevanje finančne pomoči medijem. Novi zakon o medijih na novo ureja področje finančnih pomoči in prvič omogoča pripravo sodobnih shem državnih pomoči za medijsko panogo.

Umrl je Martin Česenj, dolgoletni urednik Avto magazina in eden najbolj znanih slovenskih avtomobilskih novinarjev. Avto magazin, prej znan kot Avto revija, je bil v nekdanji Jugoslaviji edini in najbolj cenjeni specializirani medij za avtomobile. Česenj pa ni bil le avtomobilski časnikar, temveč tudi strasten raziskovalec avtomobilov.

Afganistan je že drugi dan brez interneta in telefonskih povezav, potem ko so talibanske oblasti prejšnji ponedeljek izklopile optično omrežje. Posledično so bile komunikacije močno prizadete, odpovedani pa so bili tudi mednarodni leti.

Po anketi Mediane za POP TV se je podpora vladi Roberta Goloba povečala na dobrih 35 odstotkov, kar je najvišja podpora v zadnjih desetih mesecih. Več kot polovica vprašanih vlade ne podpira, narašča pa tudi delež neopredeljenih. Med strankami še naprej vodi SDS.

Članki na portalih moja-dolenjska.si in demokracija.si kritizirajo predsednika vlade, češ da je njegova poroka s soprogo propagandna kampanja. Po mnenju avtorjev naj bi si ljudje, medtem ko čakajo na specialistične preglede, ogledovali fotografije s poroke in se čudili premierjevi potrebi po pozornosti.

Na slovesnosti na Nanosu je bil ob 70-letnici tamkajšnjega oddajnika uradno naznanjen začetek oddajanja v dveh novih nacionalnih digitalnih radijskih omrežjih DAB+ R4 in R5. Ta korak predstavlja nadaljevanje digitalizacije radia v Sloveniji, ki naj bi prinesla širšo pokritost, stabilnejši sprejem in večjo ponudbo radijskih vsebin.

Sodišče je odločilo, da mora Uroš Urbanija, nekdanji direktor vladnega urada za komuniciranje (Ukom), Bojanu Veselinoviču, nekdanjemu direktorju STA, plačati 3500 evrov odškodnine zaradi lažnih in žaljivih zapisov na omrežju X, s katerimi mu je očital odpoved na smrt bolnega odgovornega urednika.

Mednarodna smučarska zveza Fis in agencija Infront sta podpisali ekskluzivni sporazum o mednarodnih medijskih pravicah za svetovna prvenstva pod okriljem Fisa za obdobje 2026-2029. Sporazum zajema osem disciplin, vključno s smučarskimi poleti, deskanjem, alpskim smučanjem, prostim slogom in nordijskimi disciplinami. Izjema so medijske pravice v Švici za vse dogodke ter pravice za deskarsko SP 2027 v Montafonu, saj imata SRF in ORF že sklenjena sporazuma.

Novinar Valentin Areh je dobil tožbo proti Radioteleviziji Slovenija (RTVS) zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki je vključevala ponudbo nove pogodbe z nižjo plačo. Delovno in socialno sodišče, katerega odločitev je potrdilo tudi višje sodišče, je novinarju priznalo vse pravice, ki izhajajo iz prvotne pogodbe o zaposlitvi.

Spletni portali Necenzurirano.si in Novice.Svet24.si poročata o kompleksni mreži podjetij in bančnih računov, ki naj bi pripadala ruskemu tajkunu Andreju Zubickemu, lastniku Slovenske industrije jekla (SIJ). Razlog za preiskavo je dolg, ki ga ima Zubicki do SIJ, saj podjetju še ni vrnil 61 milijonov evrov, ki si jih je izposodil za financiranje prevzema. Zubicki trdi, da nima premoženja za poplačilo dolga, kar pa podatki, ki so jih pridobili novinarji, postavljajo pod resen dvom.

S sprejetjem novega zakona o medijih je slovenski medijski prostor doživel obsežnejšo prenovo zakonodaje po več kot 20 letih. Nov zakon uvaja obvezno razkritje lastništva in financiranja medijev ter nove finančne sheme za digitalizacijo tiskanih medijev in krepitev digitalnih medijev.

Članki na Nova24TV.si in Demokracija.si kritizirajo oddajo Tarča Erike Žnidaršič, češ da oddaja spodbuja prikrito propagando in prispeva k destabilizaciji države. Opozorili so na dogajanje po atentatu na političnega aktivista Charlija Kirka in razpravo o financiranju političnih kampanj preko državnih podjetij. Članki poudarjajo, da so družabna omrežja in mediji lahko orodje za destabilizacijo, če jih ne razumemo in analiziramo kritično.

V Sloveniji je sprejetje novega zakona o medijih sprožilo kritike, predvsem s strani dr. Metoda Berleca, ki trdi, da zakon sistemsko nagrajuje medije, ki so naklonjeni vladi Roberta Goloba, medtem ko kritične glasove potiska v finančno in institucionalno podrejenost. Berlec opozarja na preurejanje medijske krajine in 'rumene kulise' pred volitvami, kar naj bi razkrivalo pravo naravo Golobove vlade.

Ameriški košarkarski zvezdnik LeBron James je v zapisu, ki ga je povzel kitajski državni Ljudski časnik, košarko označil za "most, ki nas vse povezuje". Poznavalci lige NBA menijo, da je to poskus ponovne pridobitve gledalcev na največjem azijskem trgu, potem ko je liga izgubila popularnost na Kitajskem.

Požareport poroča, da naj bi bilo varovanje sobotne poroke v vili Tartini bistveno močnejše od varovanja predsednika vlade. Kljub vztrajnemu ponavljanju kabineta predsednika vlade, da sta mladoporočenca sama plačala poroko, naj to ne bi bilo res. Požareport kritizira medije, ker se ne poglabljajo v to zgodbo, čeprav bi se morali.

Po poročanju več medijev je bil v Severni Karolini aretiran moški, osumljen smrtonosnega napada z nožem na vlaku, v katerem je umrla 23-letna Ukrajinka. Osumljenec je obtožen umora prve stopnje. Po poročanju medijev naj bi šlo za črnskega morilca, kar naj bi vplivalo na medijsko pokritost primera.

Mihael Šuštaršič je bil imenovan za novega odgovornega urednika STA, potem ko je prejšnji teden dobil več kot 84-odstotno podporo uredništva. Imenovala ga je direktorica STA, Mojca Prelesnik.

Dva prispevka na spletnih straneh moja-dolenjska.si in demokracija.si kritizirata medijski zakon, ki ga avtorji povezujejo s "sorosovskim aktivističnim pohodom". Poudarjajo, da naj bi bil zakon del širše politične propagande skrajne levice, ki podpira odprte meje.

Komunikacijska trenerka Saša Einsiedler je v intervjuju spregovorila o izzivih v partnerstvu, materinstvu in življenjskih spremembah. Poudarila je pomen vztrajnosti in odkritosti v odnosih, ter kako se je naučila premagovati ovire na svoji poti.

Metod Berlec je v komentarju na portalu Demokracija izrazil kritiko nad delom vlade Roberta Goloba. Meni, da Slovenija pod njegovim vodstvom drsi v ideološki kaos, gospodarsko stagnacijo in zunanjepolitično izolacijo. Kot primer je izpostavil udeležbo na Blejskem strateškem forumu, ki naj bi bila drugorazredna.

Konservativni medij Newsmax je vložil tožbo proti televiziji Fox News na zveznem sodišču v Miamiju. Newsmax očita Fox News monopolizacijo trga desno usmerjenih televizij in zahteva denarno odškodnino ter prenehanje monopolnega obnašanja.

Dejan Novaković, direktor družbe Delo mediji, ki je nastala z izčlenitvijo medijske dejavnosti iz družbe Delo, je pomirjal novinarje, zaskrbljene zaradi statusnih sprememb. Zagotovil jim je, da bo z njihovo zavzetostjo in odgovornostjo novo podjetje uspešno poslovalo in še okrepilo vrednost Delovih medijskih znamk.

Državni zbor je sprejel novi zakon o medijih s 48 glasovi za in 23 proti. Zakon so podprli poslanci Svobode, SD in Levice, medtem ko so bili proti poslanci SDS, NSi in Demokrati. Stroka ni imela pozitivnega mnenja o zakonu.

Nastop predsednice Nataše Pirc Musar na 20. Strateškem forumu na Bledu je bil deležen kritik, predvsem s strani Nova24TV in Demokracija.si. Namesto pričakovanega dostojanstvenega nastopa naj bi predsednica izvedla "holivudski nastop z zvezdniškim monologom", ki je spominjal na ekstravaganten in manj na resen državniški dogodek.

Družba Delo je svojo medijsko dejavnost, vključno z zaposlenimi in blagovnimi znamkami, izčlenila na novo družbo Delo mediji, ki je bila v ponedeljek vpisana v sodni register. Za direktorja nove družbe je bil imenovan Dejan Novaković. Nepremičnine in lastništvo distribucijske družbe Izberi so ostali v lasti družbe Delo.

Novinar in politik Miro Petek je na spletnih portalih Demokracija.si in Nova24TV izpostavil izobraževalno neskladje med uredniki Demokracije in Mladine. Petek je poudaril, da ima odgovorni urednik Demokracije doktorat, medtem ko je urednik Mladine le gimnazijski maturant. Ta izjava je bila odgovor na pisanje Mladine o manj izobraženih volivcih SDS in Janeza Janše.

Več kot 250 medijev iz 70 držav, med njimi tudi slovenski n1info.si, je protestiralo proti ubijanju novinarjev v Gazi. Mediji so svoje naslovnice in spletne strani obarvali v črno ali prekinili oddajanje. Zahtevajo konec nekaznovanja izraelskih zločinov proti novinarjem in nujno evakuacijo novinarjev, ki želijo zapustiti Gazo.

Direktorica Slovenske tiskovne agencije (STA) Mojca Prelesnik je za novega odgovornega urednika agencije predlagala Mihaela Šuštaršiča. Predlog je bil poslan zastopstvu uredništva, člani uredništva pa bodo o njem glasovali prihodnji teden. Če bo imenovan, bo Šuštaršič decembra nastopil mandat.

Društvo novinarjev Slovenije (DNS) je izrazilo zaskrbljenost zaradi poskusov utišanja N1 Srbija, enega zadnjih večjih neodvisnih medijev v Srbiji. Opozorili so, da bi to lahko imelo posledice tudi za slovenski N1. DNS je zaskrbljen zaradi dogajanja v srbski medijski krajini, kjer naj bi oblasti posegale po zadnjih neodvisnih medijih.

Poslanci vladnih strank so vložili zahtevo za izredno sejo Državnega zbora z namenom, da bi v tretji obravnavi potrdili nov medijski zakon. Cilj tega zakona naj bi bil, po navedbah, utišati in kaznovati Aleša Štrancarja, kar so podprli poslanci Svobode, SD in Levice. Predlagatelji zakona naj bi s tem omejevali svobodo govora in tiska.

Okrožno sodišče v Trbovljah je oprostilo tri novinarje portala Necenzurirano očitkov razžalitve in žaljivih obdolžitev v 14 zasebnih tožbah, ki jih je vložil davčni svetovalec Rok Snežič. Portal Necenzurirano to označuje kot primer SLAPP tožb, katerih namen je utišati kritično poročanje.

Predsednica uprave Radiotelevizije Slovenija (RTVS) Natalija Gorščak je izrazila zadovoljstvo, ker bo poslovanje javnega zavoda v letu 2025 predvidoma potekalo v okviru načrtovanega. RTVS bo od urada za narodnosti prejel deset milijonov evrov, namenjenih financiranju programov za manjšine. Medtem pa ostaja pod vprašajem izplačilo plač v naslednjem letu.

Palestinski Pen je obsodil zadnje izraelske napade v Gazi, v katerih je bilo ubitih več novinarjev, med njimi Mariam Abu Daka, Mohamed Salama, Moaz Abu Taha, Ahmad Abu Aziz, Husam Al Masri in Hasan Duhan. Skupno naj bi bilo doslej ubitih okoli 200 novinarjev.

Koalicijski poslanci naj bi prihodnji teden vložili nov medijski zakon, ki naj bi utišal kritike in zagotovil predvolilno financiranje "naših" medijev. Predlog zakona naj bi med drugim vključeval finančno kaznovanje in cenzuro medijev. Vlada je že namenila deset milijonov evrov Uradu za narodnosti za depolitizacijo RTVS, za katero državljani od novega leta plačujejo višji prispevek.

Izrael je izvedel napade na jemensko prestolnico Sana, pri čemer je bilo ubitih najmanj šest ljudi in ranjenih 86. Izraelska vojska je te napade označila kot odgovor na raketne napade Hutijev na Izrael. Hkrati se Izrael pripravlja na obsežno ofenzivo na mesto Gaza in je vpoklical dodatnih 60.000 rezervistov. Premier Netanjahu vztraja pri svojem cilju kljub mednarodnim pozivom k umiritvi.