Premier Robert Golob je v Koebenhavnu izjavil, da Slovenija podpira prepoved uvoza ruskih energentov v Evropo. Poudaril je, da države, ki še naprej uvažajo ruske energente, s tem spodkopavajo evropsko enotnost. Golob je dodal, da se mora Evropa v celoti osamosvojiti od dobave ruskih energentov.

Gianni Infantino, predsednik Fife, je zavrnil pozive k izključitvi Izraela iz nogometnih tekmovanj, rekoč, da nogomet ne more rešiti geopolitičnih problemov. S tem se je postavil v nasprotje z Uefo, ki razmišlja o izključitvi Izraela zaradi dogajanja v Gazi. Poudaril je, da se je uklonil ZDA in da Izrael ostaja v vseh tekmovanjih.

Victor Montagliani, podpredsednik organizacijskega odbora svetovnega nogometnega prvenstva 2026 v ZDA, Mehiki in Kanadi, je poudaril, da bo o morebitnih spremembah prizorišč na ameriškem delu tekmovanja odločala izključno Mednarodna nogometna zveza (Fifa), in ne ameriški predsednik Donald Trump.

Bela hiša je zavrnila kritike papeža Leona XIV. glede obravnave migrantov v ZDA. Papež je dejal, da je ravnanje z migranti nehumano in v nasprotju s politiko zavzemanja za življenje. Bela hiša je branila politiko vlade predsednika Donalda Trumpa do priseljencev.

Evropska unija je Ukrajini izplačala štiri milijarde evrov finančne pomoči, od katerih bosta dve milijardi namenjeni za izdelavo brezpilotnih letalnikov. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je podprla to odločitev pred zasedanjem voditeljev članic EU.

Premier Robert Golob je sprejel upokojenega britanskega kirurga slovenskih korenin, Toma Potokarja, ki je deloval na številnih kriznih območjih, posebej v Gazi. Pogovarjala sta se o nehumanih razmerah in kolektivnem kaznovanju palestinskega ljudstva.

Slovenski veleposlanik na Dunaju, Marko Štucin, je po objavi vmesnega poročila posebne komisije, ki preiskuje racijo na antifašističnem taboru na avstrijskem Koroškem, izpostavil, da je ključno najprej ugotoviti, kaj se je dogajalo med operacijo na Peršmanovi domačiji. Nato bo po njegovem mnenju treba razpravljati z avstrijskimi oblastmi in deželo Koroško.

Italijanska premierka Giorgia Meloni je pozvala aktiviste flotilje, ki pluje proti Gazi s humanitarno pomočjo, naj prekinejo pot. Njen poziv temelji na skrbi, da bi njihovo nadaljevanje poti ogrozilo načrte ameriškega predsednika za končanje spopadov med Izraelom in Hamasom. Flotilja je že vstopila na območje, kjer jo lahko prestrežejo izraelske sile.

Ameriški predsednik Donald Trump se je v nagovoru vojaškim voditeljem pohvalil, da je končal sedem vojn in napovedal, da bo končal še osmo, če bo Hamas sprejel njegov mirovni načrt za Gazo. Izrazil je željo po prejemu Nobelove nagrade za mir za ZDA, vendar pričakuje, da jo bo prejel nekdo drug.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je izrazil odločno nasprotovanje načrtu za mir v Gazi, ki vključuje možnost ustanovitve palestinske države. Med pogovorom z ameriškim predsednikom je Netanjahu poudaril, da se ne strinja z vzpostavitvijo palestinske države. Hkrati najnovejši mirovni načrt Donalda Trumpa zahteva umik izraelske vojske iz Gaze, kar bi lahko pripeljalo do ustanovitve palestinske države, kar je za izraelsko vlado nesprejemljivo.

Nemški kancler Friedrich Merz je izjavil, da Evropa ni v vojni z Rusijo, vendar odnosi med njima niso mirni. Merz je s tem komentiral trenutno stanje odnosov med Evropo in Rusijo.

Združene države Amerike so ponovno preložile uvedbo sankcij proti Naftni industriji Srbije (NIS) zaradi ruskega lastništva. Sankcije, ki bi morale začeti veljati v sredo, so bile preložene in naj bi po novem začele veljati 9. oktobra, je sporočil srbski predsednik Aleksandar Vučić.

V New Yorku se je s sklepnim govorom predsednice Annalene Baerbock končala splošna razprava svetovnih voditeljev na 80. zasedanju Generalne skupščine ZN. Osrednja tema tedna je bila iskanje skupnih rešitev in pozivi k miru ter reformam ZN.

Palestinska militantna skupina Islamski džihad je Trumpov mirovni načrt v 20 točkah za Gazo, ki ga je predstavil ameriški predsednik Donald Trump, označila za farso, ki ne bo končala vojne in agresije nad Palestinci. Poudarili so, da načrt ni izvedljiv.

Slovenija je ostro obsodila nedavne obsežne ruske napade na Ukrajino in pozvala Moskvo, naj konča agresijo ter začne smiselna pogajanja. Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve (MZEZ) je izrazilo zaskrbljenost zaradi teroriziranja civilistov in pozvalo Rusijo k prenehanju nasilja.

Vladajoča proevropska Stranka akcije in solidarnosti (PAS) si je na nedeljskih parlamentarnih volitvah v Moldaviji zagotovila večino z več kot 50 odstotki glasov. Evropska unija in evropske države so pozdravile izid volitev.

Po desetih letih so bile proti Iranu ponovno uvedene sankcije Združenih narodov, ki ciljajo na posameznike in podjetja, vpletene v jedrski program, ter vključujejo prepovedi trgovanja. Sankcije med drugim zajemajo prepoved potovanja za številne iranske posameznike, zamrznitev njihovega premoženja in prepoved trgovanja z orožjem ter prodaje blaga, ki bi ga bilo mogoče uporabiti za jedrski program. Iransko zunanje ministrstvo je sankcije obsodilo kot neutemeljene in nezakonite ter napovedalo odločen odziv Irana.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je na zasedanju Generalne skupščine ZN v New Yorku ostro kritiziral Izrael. Obtožil ga je, da želi "razstreliti celoten Bližnji vzhod". Lavrov je obsodil tudi pozive k priključitvi zasedenega Zahodnega brega in dejal, da Izrael izsiljuje zahodne države glede iranskega jedrskega programa.

Ameriška igralka in producentka Jennifer Lawrence je na mednarodnem filmskem festivalu v San Sebastianu prejela nagrado donostia za življenjsko delo. Med novinarsko konferenco je vojno na območju Gaze označila za genocid in opozorila na normalizacijo te situacije.

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je med obiskom v Clevelandu poudarila pomembno vlogo slovenske skupnosti v Ohiu pri ohranjanju slovenske dediščine in krepitvi vezi med Slovenijo in Združenimi državami Amerike. Obisk se je začel s srečanjem z generalno konzulko Suzano Češarek, slovenski skupnosti pa je podelila tudi posebno priznanje.

Združene države Amerike so napovedale preklic vizuma kolumbijskemu predsedniku Gustavu Petru, potem ko se je udeležil propalestinskega protesta v New Yorku in pozval ameriške vojake, naj ne upoštevajo ukazov predsednika Donalda Trumpa. Petro naj bi že zapustil ZDA. Ameriško zunanje ministrstvo je sporočilo, da so se za ta ukrep odločili zaradi njegovih dejanj med obiskom New Yorka, kjer se je udeležil zasedanja Generalne skupščine Združenih narodov.

Iranski predsednik Masud Pezeškian je ob robu 80. zasedanja Generalne skupščine ZN izjavil, da administracija Donalda Trumpa ni bila iskrena v jedrskih pogajanjih z Iranom. Varnostni svet ZN je zavrnil predlog resolucije o odlogu ponovne uvedbe sankcij proti Iranu.

Pred nedeljskimi parlamentarnimi volitvami v Moldaviji je proevropska predsednica Maia Sandu ponovno opozorila na močno rusko vmešavanje. V intervjuju za nemško televizijo ZDF je izrazila zaskrbljenost glede ozemeljske celovitosti in neodvisnosti države zaradi pritiska Moskve.

Irska in Slovenija podpirata morebitno izključitev Izraela iz Evrovizije. Irska meni, da bi bilo sodelovanje z Izraelom nemoralno, Slovenija pa je v uradni izjavi potrdila, da ne bo sodelovala na Evroviziji 2026, če bo na njej tekmoval Izrael. Slovenija svoje stališče utemeljuje z nasprotovanjem načelom miru, enakosti in spoštovanju, ki jih podpira Evrovizija. O udeležbi Izraela naj bi odločali decembra, o izključitvi pa novembra.

Zunanja ministrica Tanja Fajon je zaključila udeležbo na 80. zasedanju Generalne skupščine ZN s številnimi dvostranskimi srečanji. Med drugim se je srečala s kolegi iz Sirije, Malezije in Bahrajna ter s generalnim sekretarjem Arabske lige.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da ima dogovor, ki bo pripeljal talce domov in končal vojno v Gazi. To je sporočil kmalu po govoru izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja na 80. Generalni skupščini Združenih narodov. Trump ni podal nobenih podrobnosti o tem dogovoru.

Govor izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja na Generalni skupščini ZN je bil deležen bojkota številnih delegacij, vključno s slovensko. Netanjahu je zanikal, da bi Izrael v Gazi izvajal genocid, in pozval Hamas k predaji orožja. Obstoj palestinske države je označil za "nacionalni samomor" za Izrael. Govor je bil poln kljubovanja, Hamasov napad pa je označil za največji pokol po holokavstu.

Med Madžarsko in Hrvaško je izbruhnil besedni spor, potem ko je madžarski zunanji minister Peter Szijjarto Hrvaški očital, da izkorišča Madžarsko in vojne razmere pri tranzitu surove nafte prek Jadranskega naftovoda (Janaf). Szijjarto je hrvaško vlado obtožil vojnega dobičkarstva.

Palestinski predsednik Mahmud Abas je v videonagovoru na Generalni skupščini ZN ponovil, da Hamas ne bo imel vloge pri vladanju Palestincem in obtožil Izrael vojnih zločinov v Gazi. Izraelska vojska je medtem nadaljevala z napadi v Gazi, kjer je bilo ubitih najmanj 43 Palestincev, in izvedla napade na jemensko prestolnico Sana, pri čemer sta bili ubiti dve osebi, 48 pa ranjenih.

V Mariboru je na Univerzi Alma Mater Europaea začel delovati Global Peace Offensive Center. Novo mednarodno središče bo združevalo znanost, umetnost in izobraževanje za uveljavljanje vizije globalnega miru. Ustanovitev centra je pobuda Svetovne akademije umetnosti in znanosti ter Evropske akademije znanosti in umetnosti.

Iran in Rusija sta podpisala dogovor v vrednosti 25 milijard dolarjev za gradnjo štirih jedrskih elektrarn v Islamski republiki Iran. Podpis dogovora sovpada z okrepljenim pritiskom Zahoda na Teheran zaradi iranskega jedrskega programa.

Nekdanji britanski premier Tony Blair naj bi bil vključen v pogovore o prevzemu vodenja prehodne oblasti v Gazi po koncu izraelske agresije. Predlog, ki naj bi mu bila naklonjena Bela hiša, predvideva, da bi Blair vodil oblasti pod pokroviteljstvom Združenih narodov in zalivskih držav, preden bi nadzor predali Palestincem.

Združene države Amerike so ponovno preložile uvedbo sankcij proti Naftni industriji Srbije (NIS) zaradi ruskega lastništva, tokrat do 1. oktobra. Iz NIS so sporočili, da imajo zadostne količine naftnih derivatov za oskrbo trga. Srbski predsednik Aleksandar Vučić je napovedal težko zimo za Srbijo.

Slovenska delegacija, pod vodstvom zunanje ministrice Tanje Fajon, se ni udeležila govora izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja na 80. zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov v New Yorku.

Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel je na 80. zasedanju Generalne skupščine ZN delila uspešne izkušnje Slovenije s preventivnimi zdravstvenimi programi in primarnim zdravstvenim varstvom. V okviru splošne razprave svetovnih voditeljev se udeležuje različnih konferenc in srečanj na temo zdravja.

Evropska nogometna zveza Uefa se, po poročanju tiskovne agencije Associated Press, ki se sklicuje na dva neodvisna vira, vse bolj približuje glasovanju o morebitni izključitvi Izraela iz svojih tekmovanj. Razlogi za morebitno izključitev niso navedeni.

Predsednica republike Nataša Pirc Musar se je v New Yorku udeležila 80. zasedanja Generalne skupščine ZN, kjer je poudarila pomen sodelovanja med državami in multilateralizma. Kljub kritikam Združenih narodov s strani ameriškega predsednika Donalda Trumpa, je Pirc Musarjeva dejala, da je Slovenija pokazala diplomatsko moč. Na večerji, ki jo je priredil predsednik ZDA, se je srečala z Melanio Trump, ki je z njo takoj spregovorila v slovenščini.

Zunanja ministrica Tanja Fajon je na srečanju neformalne ministrske mreže za Mednarodno kazensko sodišče (ICC) v New Yorku pozvala Združene države Amerike k odpravi sankcij proti sodnikom in drugim uslužbencem ICC, med katerimi je tudi Slovenka Beti Hohler.

Nemški kancler Friedrich Merz je predlagal, da bi približno 140 milijard evrov zamrznjenih ruskih sredstev v Evropi uporabili za sprostitev brezobrestnega posojila Evropske unije Ukrajini. Po predlogu naj bi Ukrajina posojilo vrnila, ko bi Rusija to omogočila.

Evropska ljudska stranka (EPP) je sprožila notranjo preiskavo proti srbski Srbski napredni stranki (SNS) zaradi suma povezav z Rusijo in dogajanja v Srbiji. EPP je začela pregled članstva Vučićeve stranke v največji evropski politični skupini.

Ameriški predsednik Donald Trump je po obisku na sedežu Združenih narodov v New Yorku zahteval preiskavo incidentov, ki so se zgodili med njegovim nastopom. Trump je prepričan, da je šlo za "trojno sabotažo", saj so se pojavile težave s tekočimi stopnicami, teleprompterjem in ozvočenjem. Združeni narodi so dogodke označili za nezgode.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump in njegova žena Melania sta med obiskom Združenih narodov v New Yorku doživela neprijeten pripetljaj. Tekoče stopnice, po katerih sta se spuščala, so se nenadoma ustavile, kar je sprožilo ugibanja. Melania Trump se je na to odzvala hitro in se peš povzpela na vrh, sledil pa ji je tudi Donald Trump. Po poročanju demokracija.si naj bi Trumpu kasneje odpovedal tudi teleprompter.

Predsednica republike Nataša Pirc Musar se udeležuje 80. zasedanja Generalne skupščine Združenih narodov v New Yorku. Ob robu dogodka je opravila več dvostranskih srečanj, na katerih je med drugim z generalnim sekretarjem ZN Antoniem Guterresom in predsednico GS ZN Annaleno Baerbock izrazila podporo Slovenije reformi Varnostnega sveta ZN.

Predsednica Nataša Pirc Musar je na zasedanju Varnostnega sveta ZN izpostavila pomembnost preglednosti in zaupanja med državami glede razvoja umetne inteligence. Pozvala je generalnega sekretarja ZN Antonia Guterresa, da redno poroča o napredku na tem področju, Varnostni svet pa k rednim razpravam o umetni inteligenci. Opozorila je, da zloraba umetne inteligence dodatno zaostruje grožnje mednarodnemu miru.

Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer je v sredo v New Yorku, na 80. zasedanju Generalne skupščine ZN, izpostavil, da znanost o podnebnih spremembah ostaja nespremenjena kljub političnim spremembam v ZDA. Poudaril je, da večina držav ZN ostaja enotna v prizadevanjih za boj proti podnebnim spremembam.

Zunanja ministrica Tanja Fajon je na konferenci Združenih narodov v New Yorku, posvečeni rešitvi dveh držav, izrazila podporo priznanju palestinske državnosti. Opozorila je, da surova sila, ki nadomesti pravo, ne prinaša varnosti, temveč nestabilnost in radikalizacijo za prihodnje generacije.

Ameriški predsednik Donald Trump naj bi na srečanju z arabskimi voditelji ob robu 80. zasedanja Generalne skupščine ZN v New Yorku obljubil, da izraelskemu premierju Benjaminu Netanjahuju ne bo dovolil priključitve Zahodnega brega. Novico je poročal Politico, ki se sklicuje na izjave udeležencev srečanja.

Flotilja, ki prevaža humanitarno pomoč za Gazo, je bila ponoči v morju blizu grškega otoka Kreta ponovno napadena z droni. Po poročanju propalestinskih aktivistov je odjeknilo več eksplozij. Že 9. septembra je bila humanitarna odprava tarča napada z dronom pred obalo Tunizije. O morebitni škodi ali žrtvah zaenkrat ni poročil.

Gospodarski minister Matjaž Han se je z močno gospodarsko delegacijo mudil na Japonskem, kjer je odprl poslovno-investicijsko konferenco o slovenskih inovativnih rešitvah. Sestal se je tudi z namestnikom japonskega ministra za prostor, infrastrukturo, transport in turizem, Isato Kunisado. Obe strani sta izrazili močan interes za krepitev gospodarskih vezi med državama.

Špansko vojaško letalo Airbus A330, na katerem je bila obrambna ministrica Margarita Robles, je med letom v bližini ruske eksklave Kaliningrad doživelo motnje v sistemu GPS. Letalo je bilo na poti v Litvo.