Nemški kancler Friedrich Merz je v parlamentarni razpravi, kjer je zagovarjal predlog proračuna za leto 2026, izjavil, da se Nemčija v času globalnih pretresov nahaja v eni najzahtevnejših faz v svoji sodobni zgodovini. Poudaril je negotovost, ki trenutno vlada.

Donald Trump je v svojem govoru na Generalni skupščini ZN kritiziral delovanje svetovne organizacije in dejal, da ne izkorišča svojega potenciala. Prav tako ni ponudil novih rešitev za svetovne probleme in je bil kritičen do evropskih držav. Dodatno je francoski predsednik Emmanuel Macron obtičal v prometu v New Yorku zaradi Trumpove kolone vozil.

Več ruskih letališč je ponoči omejilo promet zaradi ukrajinskih napadov z droni. Največje moskovsko letališče Šeremetjevo je bilo zaprto štiri ure. Ruska vojska je sporočila, da je prestregla 69 ukrajinskih dronov. V ruskih zračnih napadih na Ukrajino sta umrli dve osebi.

Združene države Amerike so uvedle omejitve gibanja in prepoved nakupovanja za iransko delegacijo, ki jo vodi predsednik Masud Pezeškian na 80. zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov v New Yorku. Delegaciji so prepovedali nakupe v diskontnih trgovinah in trgovinah z luksuznim blagom.

Več kot tretjina poslancev hrvaškega sabora je premierja Andreja Plenkovića pozvala k priznanju Palestine, s čimer so se pridružili pozivom hrvaškega predsednika Zorana Milanovića. Poudarili so, da je dolžnost Hrvaške storiti vse za zaustavitev humanitarne krize.

V New Yorku se je začela splošna razprava svetovnih voditeljev na 80. zasedanju Generalne skupščine ZN. Med govorniki je tudi ameriški predsednik Donald Trump, ki je kritiziral globalistične institucije in predvidoma tudi priznanje Palestine. Kot prva voditeljica iz Evrope je nastopila predsednica republike.

Poleg Francije je še več evropskih držav, med njimi Belgija, Andora, Luksemburg, Malta in Monako, priznalo Palestino. Do priznanj je prišlo med konferenco o rešitvi dveh držav na sedežu ZN v New Yorku. S tem Palestino priznava že večina evropskih držav in skoraj 80 odstotkov članic Združenih narodov.

Generalni sekretar Združenih narodov, Antonio Guterres, je na slovesnosti ob 80. obletnici ustanovitve ZN pozval države članice k sodelovanju pri reševanju globalnih kriz in spodbujanju napredka na različnih področjih. Poudaril je, da je sodelovanje med državami ključno za premagovanje izzivov, s katerimi se sooča človeštvo.

Generalni direktor Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA), Rafael Grossi, je priznal, da so diplomatska prizadevanja za rešitev spora glede iranskega jedrskega programa v zelo težavni fazi. Kljub temu je poudaril, da se bo dialog nadaljeval.

V Italiji je danes potekala splošna stavka, ki so jo sklicali sindikati v znak solidarnosti s Palestinci v Gazi. Sindikati pozivajo italijansko vlado k prekinitvi vezi z Izraelom. Stavka je prizadela javni promet, železnice in druge javne storitve. V več mestih so potekale demonstracije.

Evropska komisarka za širitev, Marta Kos, je med obiskom v Bosni in Hercegovini pozvala tamkajšnje oblasti, da čim prej sprejmejo reformni načrt, ki je ključen za vstop države v Evropsko unijo. Kosova je poudarila, da si BiH ne more privoščiti izgubljanja časa in je pozvala proevropske politične akterje k sodelovanju.

Katarski premier Mohamed bin Abdulrahman al Tani je ponovno pozval mednarodno skupnost, naj kaznuje Izrael zaradi njegovih zločinov in uporabe dvojnih meril. Ameriški državni sekretar Marco Rubio je prispel v Tel Aviv, kjer je začel obisk v Izraelu, s ciljem izraziti podporo zavezniški državi.

Venezuela je Združene države Amerike obtožila provokacij ter nezakonitega vkrcanja in zasedbe venezuelske ribiške ladje v njeni izključni gospodarski coni v Karibskem morju. Ameriški vojaki naj bi za osem ur zasegli ladjo in pridržali devet ribičev. Poleg tega Venezuela trdi, da so ZDA prejšnji teden napadle domnevni venezuelski čoln za tihotapljenje drog, pri čemer je bilo ubitih 11 ljudi.

Visoka zunanjepolitična predstavnica EU, Kaja Kallas, je pozdravila imenovanje Sushile Karki za predsednico začasne nepalske vlade. Karki je napovedala, da bo upoštevala zahteve protestnikov po odpravi korupcije. V nasilnih protestih, ki so zajeli Nepal, je umrlo več ljudi.

Zunanja ministra Slovenije in Kitajske, Tanja Fajon in Wang Yi, sta se v Ljubljani strinjala, da se odnosi med državama uspešno razvijajo. Ministra sta poudarila pomen multilateralizma v trenutnih svetovnih razmerah in izpostavila pomembnost dobrih odnosov med Evropsko unijo in Kitajsko.

Donald Trump je ponovil poziv članicam Nata, naj prenehajo kupovati rusko nafto, saj bi to po njegovem mnenju prisililo Rusijo k končanju vojne v Ukrajini. Izrazil je pripravljenost za uvedbo novih, pomembnih sankcij proti Rusiji, vendar le pod pogojem, da se ostale članice Nata odpovedo nakupu ruske nafte.

Milorad Dodik, razrešeni predsednik Republike Srbske, je po prepovedi vstopa v Slovenijo pozval Srbe v Sloveniji, da na prihodnjih volitvah glasujejo proti vladi Roberta Goloba in podprejo Janeza Janšo, prvaka SDS.

Organizatorji Flandrijskega festivala v belgijskem Gentu so odpovedali koncert Münchenske filharmonije z izraelskim dirigentom Lahavom Šanijem. Razlog za odpoved je prepričanje, da bi morala glasba povezovati. Evropska komisija je odločitev festivala označila za napačno in zaskrbljujočo, saj meni, da umetnikov ne bi smeli ocenjevati glede na njihovo narodnost ali versko prepričanje.

Generalna skupščina Združenih narodov je s 142 glasovi za, desetimi proti in 12 vzdržanimi potrdila deklaracijo, ki poziva k rešitvi dveh držav brez vladavine Hamasa v Gazi. Slovenija je dokument podprla, ZDA in Izrael pa sta pričakovano glasovala proti. Slovenija je Palestino priznala že prej, med vojno v Gazi.

Številne države, med njimi tudi Slovenija, Španija in Irska, razmišljajo o bojkotu Evrovizije zaradi morebitnega sodelovanja Izraela. Razlog za to je vojna v Gazi in obtožbe o genocidu. Evropska radiodifuzna zveza (EBU) naj bi kmalu sprejela končno odločitev o udeležbi Izraela.

Republika Srbska je prepovedala vstop predsednici Nataši Pirc Musar in ministrici Tanji Fajon. Vlada BiH je sporočila, da sta Pirc Musar in Fajon dobrodošli v BiH, prepoved vstopa pa je ocenila kot pravno nično in dvakratno neustavno.

Varnostni svet Združenih narodov je soglasno obsodil nedavni izraelski napad v Dohi, Katar, vendar je za to uporabil najšibkejši ukrep – izjavo za javnost. Vseh 15 članic sveta je podprlo izjavo, ki pa ne omenja Izraela. Slovenski veleposlanik Samuel Žbogar se je na izrednem zasedanju vprašal, ali je takšen pristop primeren za iskanje miru in izpustitev talcev, pri čemer je poudaril, da nihče ni nad zakonom.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je Katar pozval, naj iz države izžene predstavnike Hamasa, po izraelskih napadih na predstavništvo gibanja v Dohi. Netanjahu je zagrozil z nadaljnjimi ukrepi, če Katar tega ne bo storil. Katarsko zunanje ministrstvo je obsodilo Netanjahujeve izjave in jih označilo za grožnjo suverenosti države, obenem pa zatrdilo, da ponovno ocenjuje svojo vlogo v pogovorih.

Beloruska vlada pod vodstvom Aleksandra Lukašenka je izpustila 52 političnih zapornikov, ki so prečkali mejo z Litvo. Litovski predsednik Gitanas Nauseda je potrdil njihovo izpustitev in pohvalil prizadevanja ameriškega predsednika Donalda Trumpa pri tem.

Finski predsednik Alexander Stubb je med obiskom v Kijevu obtožil Madžarsko in Slovaško, da s kupovanjem ruske nafte in plina podpirata rusko invazijo na Ukrajino. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ponudil pomoč svojim zaveznikom.

Svet ministrov Bosne in Hercegovine (BiH) na nujni seji ni sprejel reformnega načrta, ki je pogoj za pridobitev približno milijarde evrov evropskih sredstev. Razlog za to naj bi bilo nasprotovanje srbskih ministrov, potem ko je Slovenija uvedla sankcije proti Miloradu Dodiku.

Evropski parlament je sprejel resolucijo, v kateri obsoja humanitarno katastrofo v Gazi in izraelsko blokado humanitarne pomoči. Poslanci so pozvali k nujnim ukrepom Evropske unije in sankcijam proti skrajno desnim izraelskim ministrom. Parlament je izrazil globoko zaskrbljenost zaradi razmer v Gazi ter poudaril potrebo po zagotovitvi varnega in neoviranega dostopa do osnovnih življenjskih potrebščin.

Britanski premier Keir Starmer je odpoklical Petra Mandelsona s položaja britanskega veleposlanika v ZDA zaradi njegovih povezav s pokojnim Jeffreyjem Epsteinom. Razrešitev je sledila vse večjemu pritisku in razkritjem o njunem dopisovanju in globini njunega odnosa.

Italijanski predsednik Sergio Mattarella je začel dvodnevni uradni obisk v Sloveniji, kjer se je v Ljubljani srečal s predsednico Natašo Pirc Musar. Poudarila sta zadovoljstvo z razvojem odnosov med državama in izpostavila pomen manjšin pri sodelovanju. Mattarella se je srečal tudi s predsednikom slovenske vlade. Jutri bo z gostiteljico obiskal Koper.

Ameriške oblasti so po obsežni raciji v tovarni Hyundai v ameriški zvezni državi Georgia izpustile več kot 300 južnokorejskih delavcev. Delavci se bodo s posebnim letalom vrnili v domovino. Južnokorejski predsednik Lee Jae Myung je opozoril na racijo.

Ameriški State Department je sporočil, da so Združene države Amerike zaradi korupcije uvedle sankcije proti nekdanjemu županu Budve in poslancu črnogorskega parlamenta, Milu Božoviću, ter nekdanji predsednici vrhovnega sodišča Črne Gore, Vesni Medenici. Sankcije vključujejo prepoved vstopa v ZDA.

Zunanja ministrica Tanja Fajon je med obiskom Peršmanove domačije na avstrijskem Koroškem izrazila upanje, da bo preiskava julijskega dogodka potekala hitreje. Pozvala bo k hitrejšim rezultatom neodvisne preiskave med srečanji v Celovcu.

Slovenski lutkovni in gledališki umetniki so sprožili spletno peticijo, v kateri pozivajo institucije, organizacije in posameznike, povezane z uprizoritvenimi umetnostmi, da javno obsodijo delovanje Izraela in se izrečejo proti genocidu nad palestinskim prebivalstvom. Peticija poziva k javni obsodbi genocida, ki naj bi ga izvajala država Izrael.

Iran in Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA) sta dosegla dogovor o novem okviru sodelovanja. To se je zgodilo po prekinitvi sodelovanja s strani Teherana, ki je sledila junijskim napadom ZDA in Izraela na iranske jedrske objekte. Vodja IAEA, Rafael Grossi, je dogovor dosegel med pogovori v Kairu.

Italijanski predsednik Sergio Mattarella je prispel na uradni obisk v Slovenijo, kjer ga gosti predsednica republike Nataša Pirc Musar. Predsednika sta imela v sredo pogovore v Ljubljani, v četrtek pa sta obiskala Obalo, kjer sta odprla prenovljene prostore italijanske osnovne in srednje šole.

Kitajski zunanji minister Wang Yi je obiskal Slovenijo v soboto na uradnem obisku. Gostila ga je zunanja ministrica Tanja Fajon, s katero sta razpravljala o dvostranskih vprašanjih in sodelovanju med državama v okviru mednarodnih organizacij.

Ameriški predsednik Donald Trump je kritiziral izraelski zračni napad na Hamas v Dohi, v katerem je umrlo šest ljudi, in dejal, da ne prispeva k ciljem ZDA ali Izraela. Kljub napadu je katarski premier Mohamed bin Abdulrahman al Tani sporočil, da bo Katar nadaljeval s posredovanjem v pogajanjih med Izraelom in Hamasom.

Fakulteta za strojništvo Univerze v Ljubljani se je odločila, da ne bo upoštevala sklepa univerze o zamrznitvi sodelovanja z izraelskimi institucijami. Inštitut 8. marec je na omrežju X izrazil ogorčenje nad to potezo, ki jo nekateri označujejo kot upor proti "antisemitskemu diktatu" univerze. Odločitev fakultete prihaja po tem, ko je Slovenija uvedla embargo na izvoz, uvoz in tranzit orožja v Izrael.

Evropska komisarka za širitev Marta Kos je v Evropskem parlamentu kritizirala srbskega predsednika Aleksandra Vučića zaradi njegove udeležbe na vojaški paradi na Kitajskem in ponovila kritiko njegovih žaljivk na račun evropskih poslancev. Poleg tega je Kosova obsodila nasilje nad protestniki v Srbiji, slovenski evroposlanci pa so bili kritični do popustljivosti EU do Srbije, kjer potekajo množični protivladni protesti.

Več kot 1500 predstavnikov filmske industrije, vključno z igralcema Olivio Colman in Markom Ruffalom, je v odprtem pismu izrazilo zavezo k bojkotu izraelskih filmskih ustanov. Kot so zapisali, so te ustanove "vpletene v genocid" na območju Gaze.

Evropski poslanci so izrazili zaskrbljenost zaradi spremembe ameriške politike do ruske agresije na Ukrajino pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa. Poudarili so, da morajo Evropska unija in njene članice ostati strateške zaveznice Ukrajine ter pozvali k odprtju prvega sklopa poglavij v okviru pogajanj.

Ladjo, ki je del flotilje s humanitarno pomočjo za Gazo in na kateri je tudi aktivistka Greta Thunberg, naj bi v Tuniziji napadel dron. Incident naj bi se zgodil v pristanišču, tunizijske oblasti pa so zanikale te navedbe. Na družbenih omrežjih se je pojavil videoposnetek domnevnega napada.

V Evropskem parlamentu je potekala razprava o dogajanju na Bližnjem vzhodu, pri čemer so nekateri poslanci iz vrst Levice, S&D in Zelenih izraelske napade v Gazi označili za genocid. Druge politične skupine, vključno z največjo EPP, se s tem niso strinjale. Razprava je razkrila razdeljenost med evropskimi poslanci glede tega vprašanja.

Izraelski zunanji minister Gideon Saar je med obiskom v Zagrebu pohvalil Hrvaško zaradi njenega stališča do reševanja krize na Bližnjem vzhodu. Ob tem je kritiziral države, ki so priznale ali napovedale priznanje palestinske države. Saar se je srečal s hrvaškim premierjem in zunanjim ministrom.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je v Moskvi po srečanju z razrešenim predsednikom Republike Srbske Miloradom Dodikom izjavil, da je za krizo v Bosni in Hercegovini krivo vmešavanje Zahoda. Lavrov je obsodil poskuse odstranitve srbskih voditeljev in napovedal posebno sejo Varnostnega sveta ZN o razmerah v BiH. Poudaril je, da se mora Zahod pripraviti na 31. oktober.

Etiopija je slovesno odprla največji jez v Afriki, Grand Renaissance, ki ga je premier Abiy Ahmed označil za "velik dosežek za vse temnopolte ljudi". Projekt, ki stoji na Modrem Nilu in je vreden štiri milijarde dolarjev, je bil vir diplomatskih sporov z Egiptom. Jez naj bi podvojil proizvodnjo električne energije v Etiopiji in je simbol enotnosti ter tehnološkega napredka države.

Britanski premier Keir Starmer je sprejel palestinskega predsednika Mahmuda Abasa v Londonu, kjer sta razpravljala o končanju trpljenja v Gazi. Srečanje je potekalo pred napovedanim priznanjem Palestine s strani Velike Britanije.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal, da bo gostil evropske voditelje v ZDA na pogovorih o končanju vojne v Ukrajini. Ob tem je izrazil pripravljenost za okrepitev pritiska na Rusijo, vključno z možnostjo uvedbe novih sankcij. Kijev medtem poziva k popolni energetski blokadi Rusije. Trump je omenil tudi skorajšnje srečanje z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom.

Španija je uvedla nov niz ukrepov proti Izraelu, vključno z embargom na orožje, prepovedjo uporabe španskih pristanišč za ladje z gorivom za izraelsko vojsko in prepovedjo vstopa v državo za posameznike, vpletene v vojne zločine. Španski premier Pedro Sanchez je poudaril, da želi s temi devetimi ukrepi prispevati k končanju vojne v Gazi. Kot odziv na te ukrepe je Izrael Španiji očital antisemitizem. Poleg tega je izraelska policija izvedla racije in preiskave v Jeruzalemu in na Zahodnem bregu po napadu dveh Palestincev na avtobus.

Največji proizvajalec streliva v Bosni in Hercegovini, podjetje Igman iz Konjica, je zaradi prekinitve dobave smodnika iz Srbije zaustavil proizvodnjo in poslal del zaposlenih na prisilni dopust. Mediji v BiH poročajo, da je prekinitev dobave povzročila zastoj v proizvodnji.