Po »zadnjem opozorilu« ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede talcev je Hamas sporočil, da pozdravlja vsako pobudo, ki podpira prizadevanja za končanje agresije nad Palestinci.

V spominskem parku Kampor na otoku Rab je potekala slovesnost ob 82. obletnici osvoboditve italijanskega fašističnega koncentracijskega taborišča iz druge svetovne vojne. Glavnina internirancev je bila Slovencev, Hrvatov in Judov. Slovesnosti se je udeležil tudi minister za obrambo Borut Sajovic.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je srečal s slovaškim premierjem Robertom Ficom na zahodu Ukrajine, kjer sta razpravljala o ključnih vprašanjih za obe državi, vključno z energetsko odvisnostjo Slovaške od Rusije in podporo Slovaške Ukrajini na njeni poti v Evropsko unijo. Odnosi med državama so kompleksni.

Nekdanji predsednik ZDA Donald Trump je evropske države pozval, naj izvajajo gospodarski pritisk na Kitajsko zaradi njene podpore ruski agresiji v Ukrajini. Predsednik Francije Emmanuel Macron pa je izrazil prepričanje, da bodo ZDA nedvomno sodelovale pri zagotavljanju varnostnih jamstev za Ukrajino.

Pet šiitskih ministrov, pripadnikov Hezbolaha in gibanja Amal, je zapustilo zasedanje libanonske vlade, ki je bilo namenjeno razpravi o razorožitvi šiitskega gibanja Hezbolah. Dogodek je potrdila tudi francoska tiskovna agencija AFP, ki se sklicuje na libanonske državne medije.

Izvršna podpredsednica Evropske komisije, Teresa Ribera, je izraelsko vojaško operacijo na območju Gaze označila za genocid. Izraelsko zunanje ministrstvo je izjavo španske komisarke zavrnilo kot neutemeljeno in nesprejemljivo ter ji očitalo širjenje propagande islamističnih gibanj.

Slovenija je na zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov ponovno pozvala k takojšnjemu in brezpogojnemu premirju v Ukrajini. Slovenski veleposlanik pri ZN, Samuel Žbogar, je ruske napade označil za kršitev Ustanovne listine ZN in poudaril, da svet potrebuje vrh voditeljev za dosego miru.

Vlada Republike Slovenije na današnji seji še ni sprejela odločitve glede morebitne prepovedi vstopa v Slovenijo izraelskemu premierju Benjaminu Netanjahuju in predsedniku Republike Srbske Miloradu Dodiku. Kljub temu so ministri o tej temi po neuradnih informacijah razpravljali.

Bolgarski premier Rosen Željazkov je v bolgarskem parlamentu izjavil, da med pristajanjem letala s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen v bolgarskem Plovdivu v nedeljo ni prišlo do namernega motenja satelitskega navigacijskega sistema GPS. Letalo je imelo le petminutno zamudo.

Papež Frančišek je med zasebno avdienco z izraelskim predsednikom Jicakom Hercogom poudaril, da je treba palestinskemu narodu zagotoviti prihodnost. Izrazil je tudi podporo rešitvi dveh držav kot edini poti iz konflikta v Gazi, poroča italijanska tiskovna agencija Ansa.

Milorada Dodika, člana predsedstva Bosne in Hercegovine, je madžarski zunanji minister Peter Szijjarto v Budimpešti sprejel kot predsednika Republike Srbske, čeprav je bil Dodik že razrešen s tega položaja. Szijjarto je Dodiku zagotovil nadaljnjo podporo Madžarske, pri tem pa poudaril, da mora o voditelju Republike Srbske odločati narod.

Kljub propalestinskim protestom, ki so zaznamovali 11. etapo dirke, se je ekipa Israel-Premier Tech odločila, da bo nadaljevala z Dirko po Španiji. Iz ekipe so sporočili, da bi bil umik nevaren precedens.

Metod Berlec je v komentarju na portalu Demokracija izrazil kritiko nad delom vlade Roberta Goloba. Meni, da Slovenija pod njegovim vodstvom drsi v ideološki kaos, gospodarsko stagnacijo in zunanjepolitično izolacijo. Kot primer je izpostavil udeležbo na Blejskem strateškem forumu, ki naj bi bila drugorazredna.

Slovenska predsednica Nataša Pirc Musar je v intervjuju za hrvaško televizijo RTL izrazila kritiko nad hrvaškim premierjem Andrejem Plenkovićem, ker ji ni zaploskal na Blejskem strateškem forumu po njenem govoru o priznanju Palestine. Pirc Musarjeva je dejala, da bi ji moral zaploskati že iz spoštovanja. Dodala je, da odločitev Slovenije za priznanje Palestine ni bila lahka.

Vladimir Putin in Xi Jinping sta med srečanjem v Pekingu zasebno razpravljala o možnostih doseganja visoke starosti ali celo nesmrtnosti s pomočjo presajanja organov in napredka v biotehnologiji. V Rusiji že potekajo intenzivne raziskave potencialnih načinov za podaljšanje življenja.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je obsodil napoved Belgije o priznanju palestinske države, pri čemer je belgijskega premierja Barta de Weverja označil za šibkega voditelja. Izraelski finančni minister Bezalel Smotrič je ponovno pozval k priključitvi Zahodnega brega.

Ruski predsednik Vladimir Putin je med obiskom na Kitajskem slovaškemu premierju Robertu Ficu dejal, da Rusija nikoli ni nasprotovala vstopu Ukrajine v Evropsko unijo. Putin je poudaril, da dogovor o rešitvi konflikta ne sme ogroziti varnosti Rusije.

Po zadnji raziskavi Eurobarometer večina evropskih državljanov podpira, da bi imela Evropska unija aktivnejšo vlogo pri zaščiti pred mednarodnimi krizami in varnostnimi tveganji. V Sloveniji se s tem strinjajo tri četrtine vprašanih, ki menijo, da bi morala EU bolje ščititi svoje državljane.

Izraelske sile so na jugu Libanona z brezpilotnimi letalniki odvrgle štiri granate v neposredno bližino položajev mirovne misije Združenih narodov Unifil. Po navedbah Unifila gre za enega najresnejših napadov Izraela na osebje in sredstva Unifila od podpisa dogovora o premirju s Hezbolahom novembra lani.

Slovenska košarkarska reprezentanca se je v Katovicah pripravljala na tekmo proti Islandiji, ki je veljala za najlažjo preizkušnjo v skupini D evropskega prvenstva. Tekma je bila pomembna tudi kot priprava na srečanje z Izraelom, s katerim naj bi se Slovenija borila za tretje mesto v skupini. Zmaga proti Islandiji je bila predpogoj za uvrstitev v izločilne boje.

Zunanja ministrica Tanja Fajon je ob zaključku 20. Blejskega strateškega foruma dejala, da je bil to najtežji forum doslej. Kot ključno sporočilo je izpostavila poziv voditeljem, naj se zavedajo odgovornosti, spodobnosti in temeljnih vrednot pri gradnji svoje politike.

Kaja Kallas je na Blejskem strateškem forumu ponovno izrazila razočaranje nad nezmožnostjo EU, da se enotno odzove na ravnanje Izraela v Gazi. Poleg tega je Kallas spregovorila o odnosu Donalda Trumpa do Vladimirja Putina, pri čemer je poudarila, da se zdi Trump z njim zelo potrpežljiv.

Premier Robert Golob je po srečanju s predsednikom Evropskega sveta Antoniem Costo izjavil, da so lahko slovenski izvozniki zadovoljni s trgovinskim dogovorom, ki je bil julija sklenjen med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike. Costa je poudaril, da je treba na sporazum gledati v širšem kontekstu.

Kitajski predsednik Ši Džinping je na vrhu Šanghajske organizacije za sodelovanje kritiziral, kot je dejal, "tiransko ravnanje" v svetovnem redu. Ruski predsednik Vladimir Putin je na istem vrhu krivdo za vojno v Ukrajini pripisal Zahodu. Oba voditelja sta s tem verbalno napadla Zahod in okrepila povezave med državama.

Slovenija naj ne bi bila zadovoljna z izvedbo strateškega foruma na Bledu. Nizka udeležba premierjev in predsednikov vlad nakazuje na vse večjo diplomatsko osamljenost države. Predstavniki vlade so sicer poskušali forum prikazati kot uspeh.

Udeleženci panela na Blejskem strateškem forumu (BSF) so se strinjali, da je edina pot do mirovnih pogajanj in konca vojne v Ukrajini ustvarjanje pritiska na Rusijo in njenega predsednika Vladimirja Putina. Poudarili so tudi pomembnost krepitve evropske obrambe in transatlantskih povezav.

Ob robu Blejskega strateškega foruma so propalestinski protestniki opozarjali na genocid v Gazi in Evropi očitali sokrivdo. Od evropskih voditeljev so zahtevali ukrepanje glede tega vprašanja.

Zaradi politike Donalda Trumpa, ki vključuje carine, izsiljevanje in osebne interese, ZDA izgubljajo dolgoletnega zaveznika, Indijo. Kot opozarja nekdanji ameriški veleposlanik Ivo Daalder, Trump uničuje 25 let grajen odnos z Indijo, kar se že kaže v upadu števila indijskih študentov v ZDA in premiku Indije proti Kitajski in Rusiji. Indija se je oddaljila od ZDA in se približala Kitajski, kar je posledica Trumpove zunanje politike.

Časnik Washington Post je poročal, da je administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa z mednarodnimi partnerji razpravljala o načrtih za povojno ureditev Gaze. Načrt naj bi vključeval preselitev vseh prebivalcev Gaze, pri čemer bi vsak posameznik prejel 5.000 ameriških dolarjev. Združene države Amerike naj bi nato prevzele nadzor nad palestinskim ozemljem. Ideja naj bi temeljila na Trumpovih februarskih predlogih o "rivieri Bližnjega vzhoda".

Na Pokljuki se je začel Blejski strateški forum za mlade (BSF), ki pod naslovom "Katere vrednote?" preučuje vpliv vrednot na svetovno politiko. Mladi strokovnjaki iz celega sveta so se pridružili udeležencem osrednje mednarodne konference na Bledu.

Ukrajinski zunanji minister Andrij Sibiha je v videonagovoru slovenskim diplomatom izpostavil stališča Ukrajine glede nadaljnjih korakov za premirje z Rusijo. Po zadnjih ruskih napadih na Kijev je poudaril, da je ključnega pomena prekinitev spopadov na tleh, v zraku in na morju. Zahvalil se je Sloveniji za njeno pomoč in poudaril potrebo po krepitvi odpornosti ter pritisku na Rusijo, ki po njegovih besedah izbira balistične rakete namesto pogajalske mize in zavlačuje prizadevanja za mir.

Francija, Velika Britanija in Nemčija so sprožile 30-dnevni postopek za ponovno uvedbo sankcij Združenih narodov proti Iranu zaradi njegovega jedrskega programa. Ta korak je bil storjen po več mesecih diplomatskih prizadevanj, da bi Teheran prepričali k dodatnim zavezam. Varnostni svet ZN bo o Iranu razpravljal na izredni seji v petek.

Slovenska vlada je na seji obravnavala izhodišča za morebitno prepoved vstopa Miloradu Dodiku, predsedniku Republike Srbske, in izraelskemu premierju Benjaminu Netanjahuju v državo. Razprava še ni zaključena, saj mora Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve gradivo dopolniti. Predlog sledi kljub pravnomočni sodbi.

Zunanja ministrica Tanja Fajon je v nagovoru diplomatom izpostavila, da se razmerja sil v svetu spreminjajo in da je edina stalnica nestalnost. Opozorila je na šibko vlogo Evropske unije in poudarila, da se lahko EU iz opazovalke preobrazi v relevantno silo, če bo premostila notranje delitve. Slovenija pri tem igra pomembno vlogo.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump naj bi danes v Beli hiši gostil srečanje o prihodnosti Gaze po koncu vojne. To je v torek napovedal njegov posebni odposlanec Steve Witkoff. V Washingtonu naj bi se mudil tudi izraelski zunanji minister Gideon Sar, ki naj bi ga gostil državni sekretar Marco Rubio.

Vladimir Putin in Kim Džong Un se bosta udeležila vojaške parade v Pekingu ob 80. obletnici zmage nad Japonsko in konca druge svetovne vojne. Pričakuje se prisotnost 26 tujih voditeljev, vendar med njimi ni nobenega zahodnega voditelja, razen slovaškega premierja Roberta Fica. Kimova udeležba bo ena redkih njegovih poti v tujino, parada pa bo prva javna pojavitev obeh voditeljev ob boku kitajskega predsednika Ši Džinpinga.

Članice Varnostnega sveta Združenih narodov, vključno s Slovenijo, so nedavno razglašeno lakoto v Gazi označile za krizo, ki jo je povzročil človek. ZDA se izjavi niso pridružile. Preostalih 14 članic opozarja, da je uporaba lakote kot orožja v vojni v nasprotju z mednarodnim pravom.

Slovenski veleposlanik v Izraelu, Bogdan Batič, se bo predčasno vrnil v domovino. Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve je objavilo razpis za novega veleposlanika v Izraelu. Batič je mandat nastopil šele lani v Tel Avivu.

Danska je na pogovor poklicala začasnega ameriškega odpravnika poslov zaradi poskusov vmešavanja Združenih držav Amerike na Grenlandiji. Odločitev je sledila poročanju danske javne televizije DR o omenjenih poskusih vmešavanja.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je razjezil Turčijo, ko je množične pokole Armencev v času otomanskega cesarstva označil za genocid. Turško zunanje ministrstvo je Netanjahuja obtožilo političnega izkoriščanja tragedij za prikrivanje zločinov.

Hrvaški predsednik Zoran Milanović je po srečanju s palestinsko zunanjo ministrico Varsen Agabekjan Šahin v Zagrebu pozval hrvaško vlado pod vodstvom premierja Andreja Plenkovića, naj začne postopek za priznanje Palestine. Plenković je med srečanjem izrazil zaskrbljenost zaradi humanitarne krize v Gazi.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je v pismu izraelskemu premierju Benjaminu Netanjahuju ostro zavrnil obtožbe o spodbujanju antisemitizma v Franciji. Macron je poudaril, da se boj proti antisemitizmu ne sme zlorabljati v politične namene in da so Netanjahujeve kritike žalitev za Francijo.

Zalivske države, med njimi Katar in Savdska Arabija, naj bi po navedbah ameriškega odposlanca Toma Barracka finančno podprle načrtovano razorožitev libanonskega gibanja Hezbolah. Libanonska vlada naj bi ob podpori Izraela in ZDA poskrbela za razorožitev proiranske milice.

Združene države Amerike naj bi preklicale vizum brazilskemu pravosodnemu ministru Ricardu Lewandowskemu, kar je razkril brazilski predsednik Luiz Inacio Lula da Silva. Ta poteza naj bi bila nadaljevanje spora med državama, ki ga je sprožil sodni pregon nekdanjega brazilskega predsednika Jairja Bolsonara. Washington poteze uradno še ni potrdil.

Francija, Nemčija in Velika Britanija so Iranu zagrozile s ponovno uvedbo sankcij Združenih narodov zaradi kršitev jedrskega sporazuma iz leta 2015. Te tri evropske države, znane kot E3, so prepričane, da Iran namenoma krši sporazum. Iranski diplomati so se v Ženevi sestali s predstavniki omenjenih držav, da bi preprečili ponovno uvedbo sankcij, pri čemer je Iran pozval evropske države, da sprejmejo 'pravo odločitev'.

Predsedstvo Bosne in Hercegovine je razpravljalo o predlogu, da bi ameriškega predsednika Donalda Trumpa nominirali za Nobelovo nagrado za mir. Pobudo je podala srbska članica predsedstva Željka Cvijanović, vendar sta bošnjaški in hrvaški član predsedstva, Denis Bećirović in Željko Komšić, preprečila uvrstitev te točke na dnevni red, zahtevajoč dodatno gradivo.

V izraelski raciji v mestu Ramala na zasedenem Zahodnem bregu je bilo ranjenih najmanj 24 ljudi. Palestinski mediji poročajo, da je bila racija usmerjena proti podjetjem, ki se ukvarjajo z menjavo denarja.

Palestinska zunanja ministrica Varsen Agabekjan Šahin je na uradnem obisku v Sloveniji, na povabilo zunanje ministrice Tanje Fajon. Obisk je nadaljevanje diplomatskih aktivnosti po priznanju Palestine s strani Slovenije junija lani. Predsednica Nataša Pirc Musar je ob srečanju poudarila, da si Palestinci zaslužijo dostojno življenje v svoji državi. Socialni demokrati obisk vidijo kot priznanje slovenski miroljubni zunanji politiki, medtem ko nekateri opozarjajo na zavračanje Palestine s strani nekaterih arabskih držav.

Avstralska vlada je izgnala iranskega veleposlanika, potem ko je Iran obtožila organiziranja antisemitskih napadov, ki so se lani zgodili v Melbournu in Sydneyju. Poleg izgona veleposlanika je Avstralija umaknila tudi svojega veleposlanika iz Irana in začasno ustavila delovanje svojega veleposlaništva v Teheranu.

Ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da je po srečanju z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim in evropskimi voditelji znova govoril z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Trump je dejal, da je vsak pogovor s Putinom dober, vendar ga moti nadaljevanje napadov na Ukrajino. Na vprašanje, zakaj se Putin ni pripravljen sestati z Zelenskim, je Trump odgovoril, da ga Putin ne mara.