Donald Trump vztrajal pri nakupu Grenlandije kljub predlogom zveze Nato o Arktiki
Ameriški predsednik Donald Trump je ponovno potrdil svoje namere glede prevzema Grenlandije od Danske, pri čemer je poudaril, da ga zanima izključno nakup in ne zakup ozemlja. Njegove izjave, ki vključujejo tudi grožnje z uporabo sile za dosego tega cilja, so povzročile precejšen nemir in ogorčenje v mednarodni skupnosti. Trump se pri tem ni pustil motiti niti predlogom nekaterih članic zveze Nato, ki so predlagale okrepitev prisotnosti zavezništva v Arktiki kot alternativo ameriškim ozemeljskim zahtevam. Odzivi na Grenlandiji so izrazito negativni, saj tamkajšnje prebivalstvo in lokalne oblasti ostro zavračajo kakršno koli možnost prodaje otoka. Danska vlada je predloge o prodaji že večkrat označila za nesmiselne, vendar Trump vztraja pri svojem stališču, da je Grenlandija strateškega pomena za interese Združenih držav Amerike. Razprava o prihodnosti otoka tako ostaja ena najtežjih diplomatskih točk med Washingtonom in njegovimi evropskimi zavezniki. Dogajanje okoli Grenlandije odraža širšo Trumpovo zunanjo politiko, ki temelji na neposrednih in pogosto spornih zahtevah. Medtem ko Nato poskuša vprašanje varnosti v Arktiki reševati s kolektivno obrambo in povečano prisotnostjo sil, ameriški predsednik raje išče rešitve v obliki neposrednega lastništva nad ozemljem. Ta pristop povzroča napetosti znotraj severnoatlantskega zavezništva, saj države članice težko usklajujejo varnostne interese s Trumpovimi ambicijami.