Analitiki opozarjajo, da je ameriška družba vstopila v 'vojno fazo' četrtega preobrata, kar prinaša visoko tveganje za katastrofo. Država bi lahko izbruhnila v upor ali državljansko nasilje, se geografsko razdelila ali podlegla avtoritarni vladavini. V primeru vojne bi ta bila izjemno tvegana in zahtevala maksimalen napor, kar pomeni totalno vojno. Vsak četrti preobrat je namreč zabeležil velikansko tveganje.

Evropska unija je poudarila, da nedavne občinske volitve v Venezueli ne dajejo legitimnosti predsedniškemu položaju Nicolása Madura, saj oblasti še naprej zlorabljajo državne pristojnosti za spodkopavanje demokratičnih jamstev in ustvarjanje neenakih pogojev za opozicijo. V ločeni izjavi je Komunistična partija Venezuele (PCV) opozorila, da se po zaključku volilnega cikla, ki je vključeval predsedniške, regionalne, parlamentarne in občinske volitve, v Venezueli utrjuje avtoritarni model. PCV trdi, da je ta cikel poglobil krizo legitimnosti in diskreditiral državne institucije.

Ameriška kongresnica Marjorie Taylor Greene je ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega označila za diktatorja in ga obtožila zavračanja miru ter oklepanja oblasti. Kritiki iz ZDA so Zelenskega obtožili tudi, da je prevzel nadzor nad protikorupcijskim birojem, potem ko naj bi mu potekel mandat, kar je povzročilo proteste. To so bile prve večje protirežimske proteste v Ukrajini po začetku ruske invazije.

Ugandske varnostne sile so v petek, manj kot 24 ur po zaprtju volišč na predsedniških volitvah, prisilno odpeljale vodilnega opozicijskega kandidata Bobija Wineja z njegovega doma. Po navedbah njegove stranke National Unity Platform so Wineja z vojaškim helikopterjem prepeljali na neznano lokacijo, medtem ko v državi še vedno velja popolna blokada svetovnega spleta. Incident se je zgodil v času pričakovanja uradnih rezultatov volitev, na katerih si dolgoletni predsednik Yoweri Museveni prizadeva podaljšati svojo skoraj štiridesetletno vladavino. Winejeva stranka je dogodek označila za ugrabitev, ki se je zgodila po volilnem dnevu, ki so ga zaznamovali nasilje in številne logistične težave. Vojska je vstopila na Winejevo posest in ga s silo prisilila v helikopter, kar stopnjuje napetosti v državi, kjer so opozicijski privrženci že pred volitvami opozarjali na nepravilnosti in represijo. Mednarodna javnost z zaskrbljenostjo spremlja dogajanje, saj je bila komunikacija znotraj države zaradi izklopa interneta močno otežena. Dogajanje predstavlja vrhunec napetih razmer v Ugandi, kjer se Museveni, ki je na oblasti od leta 1986, spopada z doslej najresnejšim izzivom svoje avtoritete. Bobi Wine, nekdanji glasbenik, ki je postal politik, je med volilno kampanjo mobiliziral predvsem mlajše generacije volivcev, kar je privedlo do ostrega odziva vladajočega režima in številnih aretacij opozicijskih aktivistov.

Evropski parlament je suspendiral pristopni proces Gruzije k Evropski uniji, dokler vlada te države ne spremeni svojega avtoritarnega pristopa. Očitno je, da Gruzija ne more napredovati pri pridruževanju EU brez preusmeritve s trenutne avtoritarne poti.

Združene države Amerike so preklicale vizume brazilskemu vrhovnemu sodniku Alexandru de Moraesu, njegovim sodnim zaveznikom in njihovim družinam. Ameriški državni sekretar Marco Rubio je odločitev utemeljil s široko kampanjo cenzure in izdajo nalogov za preiskavo ter odredb o prepovedi približevanja proti nekdanjemu predsedniku Jairu Bolsonaru, kar je označil za naraščajoči avtoritarizem v Braziliji.

Več člankov izpostavlja obtožbe o naraščajočem antidemokratičnem in avtoritarnem delovanju Evropske unije. Bruseljske institucije naj bi opuščale temeljna demokratična načela in vrednote, ki naj bi jih nadomeščali podkupovanje, nadzor nad mediji, cenzura ter sprejemanje antidemokratičnih in avtoritarnih uredb. Nedavno poročilo naj bi razkrilo, da Evropska komisija posega v delovanje novinarjev, kar dodatno krepi te pomisleke.

Predsednik Salvadorja Nayib Bukele je v pogovoru za priljubljenega španskega ustvarjalca vsebin na platformi YouTube izrazil pripravljenost na podaljšanje svojega vladanja še za dodatnih deset let. Bukele, ki je na položaj prvič stopil leta 2019, trenutno služi svoj drugi zaporedni mandat, čeprav opozicija trdi, da je bila njegova ponovna izvolitev v nasprotju z ustavo srednjeameriške države. Predsednik je pojasnil, da bi v primeru lastne odločitve na položaju ostal do leta 2035, čeprav se je s soprogo predhodno dogovoril o umiku iz politike po letu 2029. Njegova stranka, ki ima popoln nadzor nad parlamentom, je julija letos izvedla ustavne spremembe, ki so odpravile omejitve predsedniških mandatov in podaljšale njihovo trajanje s petih na šest let. Te spremembe Bukeleju omogočajo kandidaturo za tretji zaporedni mandat na volitvah, ki so predvidene za leto 2027. Pravni strokovnjaki v Salvadorju in tujini opozarjajo na sporno naravo teh ustavnih posegov, saj naj bi spodkopavali demokratične temelje države. Bukele, ki se je v preteklosti sarkastično označil za "najbolj kul diktatorja na svetu", svojo priljubljenost gradi predvsem na strogih ukrepih proti toTolpam, ki so drastično zmanjšali stopnjo kriminala v državi.

Članek obravnava vpliv nemškega teoretika Carla Schmitta, ki je v prejšnjem stoletju zanikal obstoj splošnega mednarodnega prava in razdelil svet na "velika območja", pri čemer je za ključna kriterija politike štel "prijatelja" in "sovražnika". Njegove ideje danes navdihujejo avtokrate od Pekinga do Washingtona.

Bela hiša je nadaljevala s kritikami Nobelovega odbora, ker ni podelil nagrade Donaldu Trumpu. Direktor komunikacij Bele hiše je izjavil, da je odbor postavil "politiko pred mir". Poudaril je, da ima Trump "srce humanitarca" in da je sposoben premikati gore s čisto silo svoje volje. Trump naj bi si v zadnjih dneh izrazil željo po prejemu nagrade, medtem ko je potekalo pogajanje o sporazumu med Izraelom in Hamasom.

Administracija novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa je sprožila obsežne postopke za vzpostavitev mehanizmov, ki bi lahko služili kot orodja avtoritarne oblasti. Novinar Chris Hedges opozarja na nevarnost hitre transformacije državnega aparata, ki bi omogočila izvajanje represivnih politik in ustrahovanje civilne družbe. Po njegovih navedbah gre za premišljeno utrjevanje struktur moči, ki so značilne za totalitarne režime. Vzpostavljanje tovrstne mašinerije terorja po mnenju kritikov zahteva takojšen in odločen odpor državljanov, saj bi bila kasnejša prizadevanja za povrnitev demokratičnih standardov lahko prepozna. Hedges, dobitnik Pulitzerjeve nagrade, poudarja, da se v Združenih državah Amerike trenutno odvijajo procesi, ki spodkopavajo neodvisnost institucij in krepijo neposreden vpliv izvršne oblasti nad organi pregona. Situacija v ZDA sproža zaskrbljenost tudi v mednarodni skupnosti, saj bi morebiten zlom ameriške demokracije korenito spremenil globalno varnostno arhitekturo. Kritiki opozarjajo, da se s temi potezami pripravlja teren za obračun s političnimi nasprotniki in omejevanje svobode tiska, kar so ključni elementi za ohranitev avtokratske vladavine.

Vrhovno sodišče Združenih držav Amerike je ponovno odložilo razglasitev odločitve glede zakonitosti carinskega režima, ki ga je uvedla administracija predsednika Donalda Trumpa. Predstavniki Bele hiše so ob tem sporočili, da so pripravili alternativne rešitve za primer, če bi sodišče razsodilo proti njihovim trgovinskim ukrepom. Odločitev sodišča ostaja ključna za prihodnjo usmeritev ameriške trgovinske politike in mednarodnih gospodarskih odnosov. Ob tem se je predsednik Donald Trump znašel v središču novega incidenta, ko je med obiskom tovarne avtomobilskega podjetja Ford delavcu pokazal sredinec. Incident se je zgodil po tem, ko ga je delavec označil za zaščitnika pedofilov, kar se nanaša na aktualne kritike glede Trumpovega domnevnega oviranja preiskav o Jeffreyju Epsteinu. Trumpova administracija je namesto preiskave obtožb kritizirala državljana, kar je v ameriški javnosti sprožilo dodatne polemike o odgovornosti predsednika. Dogajanje odraža stopnjevanje napetosti med predsednikom in delom javnosti, ki mu očita vpletenost v sporne afere. Kritiki opozarjajo, da se predsednik raje spopada s posamezniki kot pa z institucionalnimi izzivi in preiskavami. Pravna negotovost glede carin in osebni spori predsednika tako še naprej hromijo politično ozračje v državi.

Združene države so uvedle nove sankcije proti petim iranskim uradnikom, obtoženim zatiranja protestov, in nadzirajo sredstva iranskih voditeljev, ki se prenašajo v mednarodne banke. Pojavljajo se znaki skorajšnjega ameriškega napada na Iran, vključno z umikom ameriškega osebja iz baz na Bližnjem vzhodu in prekinitvijo diplomatskih stikov. Iran je zagrozil s povračilnimi ukrepi in obvestil Katar ter Savdsko Arabijo. Vzporedno naj bi Iran in Izrael skrivoma sklenila dogovor, da se ne bosta napadala preko ruskih posrednikov.

Po poročilih o posredovanju ameriške vojske v Venezueli in pozivih po "popolnem dostopu" do venezuelskih naftnih virov, so se pojavile obtožbe o "odkritem ropanju" s strani Trumpove administracije. Ukrajinski kongresni odbor Amerike je razkril, da je državni sekretar Marco Rubio razpravljal o načrtih za nakup Grenlandije. Strokovnjaki pa opozarjajo, da je največja grožnja globalni stabilnosti ravno Amerika sama. Nekdanji britanski obrambni sekretar je svetoval tujim voditeljem, naj ne podkupujejo Trumpa z zlatom, temveč preberejo pozabljen memoar iz leta 1991.

Predsednik Donald Trump je poskušal prepričati vodilne predstavnike naftnih podjetij o obsežnem novem programu vrtanja v Venezueli. Vendar so bili direktorji naftnih podjetij skeptični, pri čemer je en direktor dejal, da je trenutno stanje v Venezueli »nevzdržno« za naložbe.

Predsednik Trump se je soočil z dodatnimi kritikami zaradi intervjuja za New York Times, v katerem je izrazil dvome o omejitvah svoje moči po invaziji na Venezuelo. Senator Thom Tillis je napovedal blokado vseh Trumpovih kandidatov zaradi preiskave predsednika Federal Reserve Jeroma Powella, kar kaže na naraščajoč odpor znotraj Republikanske stranke. Pravosodno ministrstvo je odpustilo tožilca Roberta McBridea, ker ni želel sodelovati pri pregonu nekdanjega direktorja FBI Jamesa Comeyja. Finančni minister Scott Bessent naj bi bil presenečen nad pravnimi postopki proti Powellu, kar kaže na notranje nesoglasje v administraciji.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

Donald Trump je pohvalil začasno venezuelsko predsednico Delcy Rodríguez po njunem telefonskem pogovoru. Hkrati se sooča z obtožbami o nezakonitem ravnanju v zvezi z odstranitvijo Nicolása Madura, medtem ko se pojavljajo trditve, da je kubanska obveščevalna služba vplivala na proteste v ZDA. Nova administracija v Venezueli obljublja novo obdobje s povečano toleranco do političnih nasprotnikov. New York Times pa gosti strokovnjake, povezane z Georgeom Sorosem, ki kritizirajo Trumpove načrte za Venezuelo po odstavitvi Madura. ZDA naj bi drsele v splošno brezpravnost doma in v tujini.

Kljub trgovinski vojni z Združenimi državami je kitajski trgovinski presežek leta 2025 dosegel novo rekordno vrednost skoraj 1,2 bilijona dolarjev. To se je zgodilo, kljub temu, da je ameriški predsednik Donald Trump aprila lani sprožil nov krog tarifnih vojn proti Kitajski.

Trumpova administracija se je soočala z rekordnim številom tožb leta 2025. Sodnik, imenovan s strani Trumpa, je zavrnil volilne zemljevide v Teksasu. Ponovno so se pojavili poskusi, da se zavrže kazenski postopek proti Jamesu Comeyju, z argumentom, da je Trump neprimerno vplival na Ministrstvo za pravosodje. Trump je sprožil val ogorčenja z izjavo o umorjenem savdskem novinarju Jamalu Khashoggiju. Savdski princ Mohammed bin Salman je bil sprejet v Beli hiši.