V večjih iranskih mestih, vključno z milijonskimi metropolami, so se drugi zaporedni dan nadaljevali množični ulični protesti, ki jih iranske oblasti skušajo zadušiti s silo. Po navedbah nevladnih organizacij za človekove pravice je bilo v spopadih z varnostnimi silami ubitih že več kot 50 demonstrantov. Razmere na terenu ostajajo nejasne in težko preverljive, saj je iranski režim po celotni državi uvedel strogo blokado spleta in komunikacijskih kanalov. Kljub represiji in omejitvam dostopa do informacij poročila nakazujejo, da se protestni val širi v največja urbana središča. Demonstracije so se v petek stopnjevale, medtem ko mednarodna skupnost opozarja na kršitve človekovih pravic in prekomerno uporabo sile proti civilistom. Glavni povod za nezadovoljstvo ostajajo represivni ukrepi oblasti in omejevanje osebnih svoboščin. Iranske varnostne sile so v odgovor na nemire poostrile nadzor in prisotnost na ulicah. Zaradi komunikacijskega mrka je pretok informacij iz države močno oviran, kar otežuje delo neodvisnim opazovalcem in novinarjem, ki skušajo potrditi natančno število žrtev in obseg aretacij med protestniki.

V iranski prestolnici Teheran in več drugih mestih so v četrtek zvečer izbruhnili množični protesti, potem ko je k demonstracijam pozval izgnani iranski prestolonaslednik Reza Pahlavi. Iranske oblasti so se na nemire odzvale s hitro prekinitvijo dostopa do spleta in telefonskih povezav, da bi omejile širjenje informacij in usklajevanje protestnikov. Razmere v državi so se dodatno zaostrile, saj so varnostne sile napovedale stroge ukrepe proti vsem udeležencem shodov. Reza Pahlavi, sin zadnjega iranskega šaha, ki živi v Združenih državah Amerike, je s svojim pozivom k uporu očitno mobiliziral velik del nezadovoljnega prebivalstva. Njegov vpliv na trenutno dogajanje v Iranu postaja vse bolj očiten, saj so ga tuji mediji označili za osrednjo figuro, ki je spodbudila tokratni val demonstracij. Tehran je v odzivu na dogajanje že zagrozil z usmrtitvami ujetih protestnikov, kar kaže na stopnjevanje nasilja s strani režima. Mednarodna skupnost z zaskrbljenostjo spremlja dogajanje, saj so blokade komunikacij običajno predhodnica ostrejšega policijskega in vojaškega posredovanja. Protestniki kljub grožnjam vztrajajo na ulicah, medtem ko prestolonaslednik iz tujine poziva k nadaljevanju pritiska na vladajoče strukture v Teheranu.

V Iranu so se v zadnjih dneh močno razširili protesti, ki jih je sprožil drastičen padec vrednosti nacionalne valute in splošno nezadovoljstvo nad težkimi gospodarskimi razmerami. Iranska vlada je v odziv na najobsežnejše demonstracije v zadnjih treh letih uradno obljubila, da bo potrpežljivo prisluhnila legitimnim zahtevam prebivalstva. Protestni val, ki se je začel v nedeljo, so sprva sprožili trgovci v Teheranu z zaprtjem trgovin, nato pa so se jim pridružili še študenti in širši krogi prebivalstva, ki se spopadajo z drastičnim padcem življenjskega standarda. Predsednik Masoud Pezeshkian je vlado pozval k uslišitvi zahtev demonstrantov, medtem ko se nemiri iz prestolnice širijo v druge dele države. Kljub napovedanemu dialogu ostajajo razmere napete, saj študenti in delavci na ulicah Teherana izražajo globoko nezadovoljstvo nad neučinkovitostjo gospodarskih ukrepov. Gre za enega najresnejših izzivov za iransko vodstvo v zadnjem obdobju, saj so demonstracije neposreden odraz globoke finančne in valutne nestabilnosti, ki hromi vsakdanje življenje v državi.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v nedavnem nagovoru izpostavil, da trgovci na bazarjih predstavljajo enega najbolj zvestih slojev islamskemu sistemu in revoluciji. Po njegovih besedah se pod imenom tržnice ne more izvajati upora proti Islamski republiki, saj naj bi bili protesti v tem sektorju spodbujeni s strani zunanjih sovražnikov. Hamenej je poudaril razliko med legitimnimi zahtevami prebivalstva in dejanji tistih, ki jih je označil za izgrednike. Voditelj je v svojem govoru izpostavil, da so se za upravičenimi zahtevami trgovcev skrili tisti, ki želijo destabilizirati državo. Opozoril je, da se bo oblast z mirnimi protestniki pogovarjala, medtem ko bodo izgredniki sankcionirani v skladu z zakonom. Hamenej je prav tako komentiral nestabilnost iranske valute in visoko rast tečajev tujih valut, kar je označil za nenaraven proces in delo sovražnih sil, ki želijo oslabiti iransko gospodarstvo.

Predsednik Trump je zagrozil z uvedbo novih carin in omejitvami izvoza državam, ki uvajajo digitalne davke ali regulacije, ki vplivajo na ameriška tehnološka podjetja. Posebej je omenil Združeno kraljestvo in Evropo. EU je odgovorila, da ima pravico do obdavčitve in regulacije tehnoloških podjetij in se ne bo pustila ustrahovati.

Po smrtnem streljanju med operacijo ICE v Minneapolisu, kjer je umrla ameriška državljanka Renee Nicole Good, so se pojavile napetosti med zvezno vlado in zvezno državo Minnesota. Guverner Minnesote Tim Walz je obtožil zvezno vlado, da je v vojni z njegovo državo. Posnetek naj bi prikazoval zvezne agente, ki preprečujejo zdravniku pomoč žrtvi streljanja. Sekretarka za domovinsko varnost Kristi Noem je bila izprašana o tem, zakaj je Renee Nicole Good označila za domačo teroristko.

Grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa Grenlandiji so po poročanju tujih medijev izziv za Nato, potencialno celo eksistenčne narave. Strokovnjaki opozarjajo, da bi bil poskus prevzema Grenlandije katastrofalen. Trump je obenem opozoril, da Rusija in Kitajska ne čutita strahu pred Natom brez prisotnosti ZDA.

Med novimi spopadi med protestniki in varnostnimi silami v Iranu je umrlo več ljudi. Organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah v enem tednu nemirov, ki so jih sprožile naraščajoče cene in inflacija. Protesti so se razširili po državi in povzročili nasilne spopade.

Po poročilih o posredovanju ameriške vojske v Venezueli in pozivih po "popolnem dostopu" do venezuelskih naftnih virov, so se pojavile obtožbe o "odkritem ropanju" s strani Trumpove administracije. Ukrajinski kongresni odbor Amerike je razkril, da je državni sekretar Marco Rubio razpravljal o načrtih za nakup Grenlandije. Strokovnjaki pa opozarjajo, da je največja grožnja globalni stabilnosti ravno Amerika sama. Nekdanji britanski obrambni sekretar je svetoval tujim voditeljem, naj ne podkupujejo Trumpa z zlatom, temveč preberejo pozabljen memoar iz leta 1991.

Organizacija Human Rights Watch (HRW) je opozorila, da so oblasti v Združenem kraljestvu močno omejile pravico do protestov, kar je v nasprotju z mednarodnimi obveznostmi glede človekovih pravic. Kritizirali so tudi širitev represivnih ukrepov proti mirnim demonstrantom in primerjajo stanje v Združenem kraljestvu z državami, kot je Madžarska pod vodstvom Viktorja Orbána, kar kaže na erozijo državljanskih pravic.

Novi članki poudarjajo, da so protesti v Iranu, ki so se razširili iz Teherana v druga mesta, sproženi predvsem zaradi gospodarskih težav, kot so padajoča vrednost valute, visoka inflacija in splošno poslabšanje gospodarskih razmer. Čeprav so protesti obsežni in odražajo nezadovoljstvo javnosti, niso nujno usmerjeni v zamenjavo režima, temveč v iskanje olajšave pred gospodarsko vojno ZDA. V spopadih z varnostnimi silami je bilo ubitih najmanj šest ljudi. Protesti so se začeli s strani malih trgovcev, ki so zaradi devalvacije valute zaprli svoje trgovine in se podali na ulice.

V Iranu so se v zadnjih dneh močno razširili nasilni protesti zaradi poglobljene gospodarske krize, ki trajajo že skoraj dva tedna. Razmere so sprožile ostro besedno vojno med iranskimi oblastmi in administracijo ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Trump je prek družbenega omrežja Truth Social izrazil podporo protestnikom in iranskemu režimu postavil ultimat, kar je v Teheranu naletelo na buren odziv. Iranske oblasti so na osrednjem trgu v prestolnici celo postavile nov mural z opozorilom ameriškim vojakom. Znotraj Združenih držav Amerike so Trumpove grožnje sprožile delitve tudi v republikanski stranki. Kongresnik Thomas Massie je javno kritiziral predsednikovo zunanjo politiko in poudaril, da bi se morala država osredotočiti na lastne notranje težave namesto na vmešavanje v iranske zadeve. Medtem ko Washington stopnjuje pritisk, se Iran sooča z najhujšo nestabilnostjo v zadnjih letih, ki jo poganjajo inflacija in nezadovoljstvo prebivalstva nad vladnim upravljanjem gospodarstva. Dogajanje je neposredno povezano s predhodnimi ameriškimi grožnjami o napadih na jedrske objekte in Trumpovo podporo izraelskim vojaškim načrtom, kar je dodatno radikaliziralo iransko stran.

Donald Trump je bil kritiziran zaradi napada na Venezuelo in groženj njenim voditeljem. Senat je sprejel resolucijo, ki omejuje Trumpovo sposobnost nadaljnjih napadov na Venezuelo. Obenem so ZDA kritizirane zaradi nadzora nad prodajo in prihodki od venezuelske nafte, kar naj bi ogrožalo mednarodni red.

Število smrtnih žrtev v Iranu se je povečalo. Po navedbah oblasti je bilo ubitih najmanj 10 ljudi, medtem ko organizacije za človekove pravice poročajo o najmanj 16 smrtnih žrtvah. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, se nadaljujejo in so prerasli v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami.

V Iranu so se protivladni protesti, ki so se sprva začeli zaradi nevzdržnih gospodarskih razmer in padca vrednosti iranskega riala, sprevrgli v vsesplošne nemire, v katerih je po zadnjih podatkih umrlo najmanj deset ljudi. Demonstracije, ki so se razširile v več kot 30 mest, vključno z Isfahanom, Širazom in Mašhadom, so prerasle v odkrito nasprotovanje režimu, pri čemer so študenti in trgovci vzklikali slogane proti vrhovnemu voditelju Aliju Hameneju. Gospodarska kriza, ki jo zaznamuje več kot 42-odstotna inflacija, je povzročila zaprtje teheranskega Velikega bazarja, kar je služilo kot katalizator za širši politični upor. Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenih omrežij ostro posvaril Teheran pred nasilnim zatiranjem mirnih demonstracij in nakazal možnost posredovanja, če bo režim uporabil smrtonosno silo. Iranske oblasti so se na grožnje odzvale z obtožbami, da Združene države Amerike in Izrael spodbujajo nemire v državi. Medtem ko nekateri analitiki opozarjajo pred prehitrim proslavljanjem morebitnega padca islamske republike, se nasilje na ulicah iranskih mest ne umirja, predsednik Masoud Pezeshkian pa je priznal obstoj legitimnih zahtev ljudstva, a hkrati poskuša ohraniti nadzor nad razmerami.

Število smrtnih žrtev nasilnih protestov v Iranu, ki jih je sprožila slabša gospodarska situacija, se je po zadnjih podatkih oblasti povečalo na najmanj deset. Predsednik ZDA Donald Trump je pred tem opozoril Iran, da bodo Združene države posredovale, če bo Teheran 'nasilno pobijal mirne protestnike'.

Protesti zaradi visokih cen in gospodarskega zastoja so se iz Teherana razširili v druga mesta, prišlo pa je tudi do prvih smrtnih žrtev protestnikov. Donald Trump je opozoril, da so ZDA "pripravljene in čakajo" na posredovanje, če bo Iran nasilno obračunal s protestniki. Protesti, ki jih je sprožila visoka inflacija, so se razširili po celotnem Iranu, pri čemer so se spopadi med protestniki in varnostnimi silami osredotočili na zahodne province Lorestan in Chaharmahal.

V Iranu so se protivladni protesti, ki jih je sprožil drastičen padec vrednosti riala in visoka inflacija, sprevrgli v nasilne spopade, v katerih je umrlo najmanj deset oseb. Demonstracije so se začele v teheranskem bazarju zaradi gospodarskih stisk, a so se hitro razširile na univerze in v številna mesta po državi, vključno z Isfahanom, Širazom in Mašhadom. Protestniki so ob gospodarskih zahtevah začeli vzklikati tudi politična gesla proti vrhovnemu voditelju Aliju Hameneju in pozive k vrnitvi monarhije. Vrhovni voditelj Ali Hamenej je v nagovoru narodu priznal legitimnost nekaterih gospodarskih pritožb, hkrati pa je ostro obsodil nasilna dejanja. Napovedal je, da se bodo oblasti odločno spopadle z izgredniki, ki povzročajo kaos. Predsednik Masoud Pezeshkian je prav tako pozval k dialogu z državljani, ki imajo utemeljene zahteve, vendar se država pripravlja na poostren nadzor nad dogajanjem na ulicah, medtem ko zahodni analitiki opozarjajo na morebitno destabilizacijo islamske republike.

V Iranu so ponovno potekali množični protesti proti državnemu aparatu, pri čemer so varnostne sile, predvsem na podeželju, ostro ukrepale. Protesti so zahtevali več smrtnih žrtev.

V prestolnici Venezuele, Caracas, je v soboto okoli druge ure zjutraj po lokalnem času odjeknilo najmanj sedem močnih eksplozij. Po poročilih lokalnih virov so prebivalce prestrašili tudi nizki preleti letal, ki so v zgodnjih jutranjih urah preletavala mesto. Dogodek je med prebivalstvom povzročil precejšnjo paniko, saj so številni ljudje v strahu pred morebitnim stopnjevanjem nasilja ali vojaškim posredovanjem zbežali na mestne ulice. Natančen vzrok eksplozij in namen vojaških preletov za zdaj ostajata nepojasnjena, saj uradne oblasti še niso podale podrobnejših informacij o incidentu. Poročila o morebitnih žrtvah ali gmotni škodi prav tako še niso na voljo. Razmere v državi so sicer že dlje časa napete zaradi političnih nestabilnosti, današnji dogodki pa so dodatno zaostrili varnostne razmere v Karakasu. Lokalne oblasti so pozvale državljane k previdnosti, medtem ko se po družbenih omrežjih širijo številni posnetki detonacij in vojaških zračnih plovil nad mestom.