APDEJT.si

Ameriški pritisk na ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega se je povečal, saj ZDA, po poročanju Reutersa, grozijo z ustavitvijo dobave obveščevalnih podatkov in orožja, če Zelenski ne sprejme predlaganega mirovnega načrta.

Poročila navajajo, da Trumpova administracija potisga nov mirovni načrt za Ukrajino, ki vključuje znatne ozemeljske koncesije. Načrt naj bi tudi zahteval zmanjšanje ukrajinskih oboroženih sil in omejitev pri dobavi zahodnega orožja. Rusija trdi, da od Združenih držav Amerike še ni prejela nič uradnega glede tega načrta. Medtem naj bi evropski voditelji signalizirali zavrnitev načrta, saj naj bi predstavljal prevelik kompromis. Ena od spornih točk je zahteva po hitrih volitvah v Ukrajini po podpisu sporazuma.

Tiskovni predstavnik iraškega zunanjega ministrstva je sporočil, da bo zunanji minister Seyed Abbas Araghchi obiskal Oman in Nizozemsko.

Kremelj je ukrajinskemu predsedniku Volodimirju Zelenskemu sporočil, da naj se začnejo pogajanja "zdaj", sicer bo Ukrajina izgubila še več ozemlja. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je dejal, da bi moralo "učinkovito delo ruskih oboroženih sil prepričati Zelenskega". Poudaril je, da Moskva uradno ni prejela načrta Združenih držav Amerike, ki sili Kijev v težke koncesije. Kremelj je opozoril Zelenskega, da nadaljevanje vojne nima smisla in je nevarno za njegovo vlado, zato je pozval Kijev k takojšnjim mirovnim pogajanjem.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je pogovarjal s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom, nemškim kanclerjem Friedrichom Merzem in britanskim premierjem Keirom Starmerjem o ameriškem načrtu za Ukrajino, ki predvideva velike koncesije Rusiji. Zelenski je napovedal, da bo predlagal alternative temu načrtu, pri čemer je poudaril, da se Ukrajina sooča z enim najtežjih trenutkov v svoji zgodovini. Trump naj bi pritiskal na Kijev, da do četrtka podpiše sporazum, sicer bo ustavil dobavo orožja.

Ukrajinski pogajalec Rustem Umerov je izjavil, da Kijev ne bo sprejel dogovorov, ki bi presegli njene rdeče črte, v povezavi z ameriškim mirovnim predlogom, ki nakazuje koncesije Moskvi. Kremelj trdi, da uradnega mirovnega načrta iz Washingtona ni prejel, a poziva Ukrajino k takojšnjim pogajanjem. Nemčija, Francija in Velika Britanija podpirajo prizadevanja za mir, vendar poudarjajo, da mora vsaka rešitev vključevati Kijev in evropske partnerje. Ameriški mediji pa poročajo o načrtu v 28 točkah, ki predvideva ukrajinsko odpoved članstvu v Natu, izgubo ozemlja in zmanjšanje vojske, v zameno pa bi Rusija bila ponovno sprejeta v G8, sankcije pa bi bile odpravljene.

Iranski minister za zunanje zadeve, Sid Abas Irakči, je izjavil, da Združene države Amerike in tri evropske države skupaj poskušajo obsoditi Iran v svetu zaradi iranskega jedrskega programa. Irakči je poudaril, da Iran ne želi ustvariti nove krize in da zahodne države ne razumejo iranske dobre volje.

Rusko zunanje ministrstvo je sporočilo, da poškodbe na poslopju azerbajdžanskega veleposlaništva v Kijevu niso posledica namernih ruskih napadov, temveč nepravilnega delovanja ukrajinske protizračne obrambe. Domnevajo, da je šlo za padec rakete sistema Patriot. Rusija je izrazila obžalovanje zaradi incidenta in poudarila, da ni šlo za načrtno raketiranje azerbajdžanskih objektov.

Kitajski minister za trgovino Wang Wentao je pozval Združene države Amerike in Kitajsko k skupnim prizadevanjem za obvladovanje negotovosti in širitev sodelovanja na področju trgovine. Med srečanjem z ameriškim veleposlanikom na Kitajskem Davidom Perduejem v Pekingu je Wang izrazil zaskrbanost Kitajske glede enostranskih ameriških carin in predstavil stališče Kitajske glede vprašanja Nexperia. Wang je poudaril, da morata državi najti načine za sožitje in doseganje obojestransko koristnih rezultatov.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je napovedal, da bo Ukrajina hitro in konstruktivno sodelovala z ZDA glede mirovnega načrta, pri čemer je poudaril, da ne bo izdal nacionalnih interesov. Po telefonskem pogovoru z voditelji Velike Britanije, Francije in Nemčije je dejal, da se Ukrajina in njeni zavezniki usklajujejo, da bi zagotovili, da se bodo načelna stališča Kijeva odražala v načrtu.

Med obiskom v Združenih arabskih emiratih se je predsednik vlade Mark Carney osredotočil na krepitev diplomatskih vezi in potencialnih tujih naložb. Kljub pozivom kanadskih državljanov in aktivistov za človekove pravice pa Carney ni omenjal domnevne vpletenosti ZAE v vojni v Sudanu.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izrazil pripravljenost za sodelovanje pri mirovnem načrtu Združenih držav Amerike za Ukrajino. Nemški kancler Friedrich Merz je o ameriški mirovni pobudi razpravljal s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom, britanskim premierjem Kirom Starmerjem in Zelenskim. Po ameriškem načrtu naj bi mirovni sporazum najprej podpisala Zelenski in Donald Trump, šele nato pa bi bil predstavljen Rusiji. Kremelj ameriškega mirovnega načrta ni komentiral.

Različni nemški mediji so poročali o 28-točkovnem mirovnem načrtu med Rusijo in ZDA za Ukrajino, vendar poudarjajo njegove pomanjkljivosti. Evropske države so se odzvale na domnevni ameriški pogajalski položaj z Rusijo glede Ukrajine, pri čemer so se pojavile skrbi in vprašanja o odzivu Evrope.

Po izjavah japonske premierke Takaichi o morebitnem posredovanju v primeru konflikta glede Tajvana, je Kitajska uvedla sankcije proti Japonski, ki vključujejo prepoved uvoza vseh japonskih morskih sadežev in ribiških proizvodov. Napetosti med državama so se povečale, kar je povzročilo odpovedi dogodkov. Pričakuje se, da se bo Japonska v primeru stopnjevanja gospodarskega pritiska s strani Kitajske obrnila na ZDA in njihove zaveznike za podporo.

Kitajsko veleposlaništvo na Japonskem se je odzvalo na izjave japonske premierke Sanae Takaichi o "tajvanskem vprašanju", ki po mnenju Kitajske ogrožajo odnose med državama. Veleposlaništvo je na družbenem omrežju X objavilo dvojezično sporočilo, v katerem se sklicuje na člen 53 Ustanovne listine Združenih narodov, ki ustanovnim članicam ZN, kot so Kitajska, Francija, Sovjetska zveza, Združeno kraljestvo in ZDA, dovoljuje vojaško posredovanje proti državam, kot so Nemčija, Italija in Japonska, če te ponovno izvajajo agresivno politiko, brez odobritve Varnostnega sveta.

Kreml je zanikal, da bi uradno prejel mirovni načrt ZDA za Ukrajino, ki naj bi vključeval znatne koncesije Ukrajine. Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je dejal, da o podrobnostih načrta niso razpravljali z ZDA. Kljub temu je Rusija zagrozila s povečanjem svojih zahtev, če Ukrajina ne bo kmalu začela pogajanj. Vladimir Putin je izjavil, da Rusija ne bo odstopila od svojih vojaških ciljev v Ukrajini.

Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je ponovil, da Moskva ni bila obveščena o pripravljenosti Kijeva na pogajanja glede mirovnega načrta, ki ga je predlagal Donald Trump. Madžarski premier Viktor Orban pa je izrazil podporo novemu ameriškemu mirovnemu načrtu za rešitev konflikta v Ukrajini.

Novi načrt ameriške vlade za končanje ruske agresije v Ukrajini vključuje številne predloge, ki bodo za Kijev težko sprejemljivi. Med njimi so izključitev Ukrajine iz Nata, zmanjšanje vojske in trajne ozemeljske odpovedi. Trumpov načrt predvideva, da bi Ukrajina morala sprejeti znatne koncesije, izpogajane z Rusijo, v zameno za ohranitev državne suverenosti.

Indija se pripravlja na ponovni zagon zračnih tovornih storitev z Afganistanom. Uradnik indijskega zunanjega ministrstva je sporočil, da sta bila aktivirana zračna tovorni koridor na sektorju Kabul-Delhi in na relaciji Kabul-Amritsar. Indija se v zadnjih mesecih očitno zbližuje s talibansko vlado v Afganistanu, saj je več visokih uradnikov iz Kabula obiskalo to južnoazijsko velesilo.

Iransko zunanje ministrstvo je resolucijo IAEA označilo za protiransko in zagrozilo z neopredeljenimi povračilnimi ukrepi. Iran razmišlja o dodatnih protiukrepih proti resoluciji.