APDEJT.si

Nemški kancler Friedrich Merz je telefoniral z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom glede ameriškega mirovnega načrta za Ukrajino. Pogovor je bil označen za zaupnega in obvezujočega. Dogovorili so se za nadaljnje korake usklajevanja na ravni svetovalcev. Trump je s svojim mirovnim načrtom presenetil evropske zaveznike.

Ameriški minister vojske Dan Driscoll je ukrajinskemu predsedniku Zelenskemu predstavil mirovni načrt v 28 točkah, ki Ukrajini obljublja zanesljiva varnostna jamstva, podobna Natovi klavzuli 5. člena. Ugledni britanski vojaški strokovnjak Michael Clarke je načrt označil za amaterskega in nečučnega. Ruski predsednik Putin je dejal, da mora Ukrajina vedeti, kaj jo čaka, če predlog zavrne, medtem ko je Zelenski zatrdil, da svoje države ne bo izdal.

Ameriški predsednik Donald Trump je ponovno izjavil, da si Iranci želijo skleniti dogovor in da bo verjetno prišlo do sporazuma med ZDA in Iranom.

Predsednik Venezuele, Nicolás Maduro, je sredi naraščajočih napetosti z Združenimi državami Amerike, ki so okrepile vojaško prisotnost v Karibih, izrazil željo po umiritvi situacije z diplomacijo in dialogom. Maduro je v uradnih nastopih večkrat poudaril "Vojna, ne", "mir, mir, mir", s čimer kaže na pripravljenost za pogovore z Washingtonom.

Čeprav so srečanja držav G20 pomembna tudi za Kitajsko, odsotnost predsednika Xi Jinpinga na tokratni konferenci ne bi smela biti preveč poudarjena. Dogodek je bil tradicionalno pomemben za Kitajsko, zato je odsotnost opazna, vendar ne pomeni nujno spremembe kitajske zunanje politike.

Donald Trump je Ukrajini postavil rok do četrtka za odgovor na ameriški mirovni načrt, ki ga je potrdil tudi Vladimir Putin kot potencialno osnovo za dogovor. Volodimir Zelenski je dejal, da ne bo izdal Ukrajine, predlagal bo alternative in opozoril, da Ukrajina tvega izgubo podpore ZDA. Ameriški general Keith Kellogg, ki naj bi bil naklonjen Ukrajini, ne bo več Trumpov posebni odposlanec za Ukrajino.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v nagovoru narodu poudaril, da ne bo izdal ukrajinskih interesov v mirovnem procesu pod vodstvom ZDA. Izpostavil je, da se Ukrajina sooča z izjemno težkim obdobjem in da bo storil vse, da bo rezultat tega procesa konec vojne, ne pa konec Ukrajine. Opozoril je na nujnost ohranjanja dostojanstva in svobode Ukrajincev. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je zagotovila, da bo Evropa še naprej podpirala Ukrajino, pri čemer je spomnila na dosedanjo pomoč v višini 180 milijard evrov.

Kremlj je pozval Ukrajino, naj nemudoma sprejme »odgovorno« odločitev o mirni rešitvi vojne, pri čemer svari, da je odlašanje s pogajanji »nevarno«. Nekdanji ameriški svetovalec za nacionalno varnost John Bolton je izrazil mnenje, da Ukrajina ne bi smela pristati na prekinitev ognja vzdolž trenutne frontne črte. V Nemčiji je ameriško-ruski mirovni načrt povzročil presenečenje in zaskrbljenost zaradi možne kapitulacije Ukrajine, zaradi česar je kancler Friedrich Merz odpovedal vse sestanke. Ukrajinski poslanec Oleksij Gončarenko je razkril 28-točkovni načrt ZDA za končanje vojne.

Tiskovni predstavnik iraškega zunanjega ministrstva je sporočil, da bo zunanji minister Seyed Abbas Araghchi obiskal Oman in Nizozemsko.

Ukrajinski pogajalec Rustem Umerov je izjavil, da Kijev ne bo sprejel dogovorov, ki bi presegli njene rdeče črte, v povezavi z ameriškim mirovnim predlogom, ki nakazuje koncesije Moskvi. Kremelj trdi, da uradnega mirovnega načrta iz Washingtona ni prejel, a poziva Ukrajino k takojšnjim pogajanjem. Nemčija, Francija in Velika Britanija podpirajo prizadevanja za mir, vendar poudarjajo, da mora vsaka rešitev vključevati Kijev in evropske partnerje. Ameriški mediji pa poročajo o načrtu v 28 točkah, ki predvideva ukrajinsko odpoved članstvu v Natu, izgubo ozemlja in zmanjšanje vojske, v zameno pa bi Rusija bila ponovno sprejeta v G8, sankcije pa bi bile odpravljene.

Iranski minister za zunanje zadeve, Sid Abas Irakči, je izjavil, da Združene države Amerike in tri evropske države skupaj poskušajo obsoditi Iran v svetu zaradi iranskega jedrskega programa. Irakči je poudaril, da Iran ne želi ustvariti nove krize in da zahodne države ne razumejo iranske dobre volje.

Katarski emir, šejk Tamim bin Hamad Al Thani, je obiskal Demokratično republiko Kongo (DRK), nekaj dni po tem, ko je katarska vlada posredovala v pogovorih med vlado DRK in uporniki M23, kar je privedlo do okvirnega sporazuma prejšnji teden. Emir je prispel v prestolnico Kinšaso na državniški obisk.

Rusko zunanje ministrstvo je sporočilo, da poškodbe na poslopju azerbajdžanskega veleposlaništva v Kijevu niso posledica namernih ruskih napadov, temveč nepravilnega delovanja ukrajinske protizračne obrambe. Domnevajo, da je šlo za padec rakete sistema Patriot. Rusija je izrazila obžalovanje zaradi incidenta in poudarila, da ni šlo za načrtno raketiranje azerbajdžanskih objektov.

Evropski voditelji so izrazili nasprotovanje ameriškemu mirovnemu načrtu za Ukrajino, ocenjujoč ga kot nepravičnega in slabega za Kijev, saj bi Ukrajina izgubila ozemlje, se morala odpovedati članstvu v Natu in omejiti svojo vojsko. Pripravljajo protipredlog. Zelenski je dejal, da je Ukrajina pod močnim pritiskom in se sooča z izgubo ključnega partnerja ali dostojanstva, ter napovedal alternative ameriškemu načrtu, poudarjajoč, da ne bo izdal nacionalnih interesov. Plenković je ocenil, da je ameriški načrt izrazito slab in nepravičen.

Kitajski minister za trgovino Wang Wentao je pozval Združene države Amerike in Kitajsko k skupnim prizadevanjem za obvladovanje negotovosti in širitev sodelovanja na področju trgovine. Med srečanjem z ameriškim veleposlanikom na Kitajskem Davidom Perduejem v Pekingu je Wang izrazil zaskrbanost Kitajske glede enostranskih ameriških carin in predstavil stališče Kitajske glede vprašanja Nexperia. Wang je poudaril, da morata državi najti načine za sožitje in doseganje obojestransko koristnih rezultatov.

Med obiskom v Združenih arabskih emiratih se je predsednik vlade Mark Carney osredotočil na krepitev diplomatskih vezi in potencialnih tujih naložb. Kljub pozivom kanadskih državljanov in aktivistov za človekove pravice pa Carney ni omenjal domnevne vpletenosti ZAE v vojni v Sudanu.

Kreml je zanikal, da bi se ZDA usklajevale z Rusijo glede 28-točkovnega mirovnega načrta za Ukrajino. EU je napovedala posvetovanja o ameriških predlogih za sporazum o končanju vojne v Ukrajini. Rusija kljub temu grozi s strožjimi zahtevami, če se Kijev ne bo kmalu začel pogajati.

Po izjavah japonske premierke Takaichi o morebitnem posredovanju v primeru konflikta glede Tajvana, je Kitajska uvedla sankcije proti Japonski, ki vključujejo prepoved uvoza vseh japonskih morskih sadežev in ribiških proizvodov. Napetosti med državama so se povečale, kar je povzročilo odpovedi dogodkov. Pričakuje se, da se bo Japonska v primeru stopnjevanja gospodarskega pritiska s strani Kitajske obrnila na ZDA in njihove zaveznike za podporo.

Kitajsko veleposlaništvo na Japonskem se je odzvalo na izjave japonske premierke Sanae Takaichi o "tajvanskem vprašanju", ki po mnenju Kitajske ogrožajo odnose med državama. Veleposlaništvo je na družbenem omrežju X objavilo dvojezično sporočilo, v katerem se sklicuje na člen 53 Ustanovne listine Združenih narodov, ki ustanovnim članicam ZN, kot so Kitajska, Francija, Sovjetska zveza, Združeno kraljestvo in ZDA, dovoljuje vojaško posredovanje proti državam, kot so Nemčija, Italija in Japonska, če te ponovno izvajajo agresivno politiko, brez odobritve Varnostnega sveta.

Velika Britanija je pripravila podroben načrt za napotitev svojih vojakov v Ukrajino po morebitni prekinitvi ognja. Obrambni minister John Healey je v intervjuju za Bloomberg razkril, da je načrt že odobren.