Nekdanji ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je ameriškega predsednika Donalda Trumpa opozoril, da Rusija ni ne Izrael ne Iran, in da vsaka grožnja predstavlja korak k eskalaciji. Poudaril je, da Moskva ne bo sprejemala ultimatom. Hkrati je Trumpova administracija napovedala obsežno politiko glede umetne inteligence, katere cilj je uporaba ameriške tehnologije doma in v tujini, pri čemer se bodo vsi zvezni podatki vključili v modele umetne inteligence. To je potrdil direktor Urada za znanost in tehnološko politiko, Michael Kratsios.

Raimonds Olehno, nekdanji izvršni direktor občine Rēzekne, ki je bil razrešen zaradi suma zlorabe položaja in mu je bil odvzet dostop do državnih skrivnosti, je bil imenovan za svetovalca župana Rēzekne, Aleksandra Bartaševiča. Olehno je bil predhodno odstavljen s položaja izvršnega direktorja avgusta lani, potem ko ni prejel dovoljenja za dostop do državnih skrivnosti, kar je bila tudi posledica incidenta v Pragi, povezanega z zaposlenimi podjetja "Rēzeknes siltumtīkli".

Iranska revolucionarna garda je v mestu Khorramabad, v provinci Lorestan, aretirala osebo, ki jo obtožujejo vodenja tako imenovanih projektov ustvarjanja mučenikov oziroma načrtnega stopnjevanja napetosti med nemiri. Po poročanju lokalnih tiskovnih agencij so operacijo izvedle obveščevalne službe enote Hazrat Abolfazl, ki deluje pod okriljem korpusa revolucionarne garde (IRGC). Aretirana oseba naj bi bila ključni akter pri vodenju nemirov in usmerjanju protestnih dejavnosti v regiji. Uradni viri navajajo, da so osumljenca identificirali in pridržali v okviru širših prizadevanj za zagotavljanje nacionalne varnosti in preprečevanje dezinformacij, ki naj bi po mnenju oblasti služile za hujskanje javnosti proti državi. Čeprav podrobnosti o identiteti aretirane osebe niso bile razkrite, iranski varnostni organi poudarjajo, da gre za enega glavnih operativcev v pokrajini Lorestan. Incident odraža nadaljevanje ostrega odziva iranskih oblasti na kakršne koli oblike civilne nepokorščine ali organiziranega upora v državi.

Predsednik Volodimir Zelenski je napovedal imenovanje Olega Ivaščenka, trenutnega vodje zunanje obveščevalne službe, za novega vodjo vojaške obveščevalne službe. Kirilo Budanov, ki je to funkcijo opravljal od leta 2020, je bil imenovan za vodjo kabineta in je prepoznana osebnost v Ukrajini zaradi vodenja številnih operacij proti Rusiji.

Volodimir Zelenski je predlagal Mihaila Fedorova za novega ministra za obrambo Ukrajine. Medtem je ruski napad na Harkov z raketami poškodoval stanovanjsko zgradbo. Češka opozicija zahteva smenitev šefa parlamenta zaradi žalitev na račun EU in Ukrajine v novoletnem nagovoru.

Hongkongška policija za državno varnost je razpisala nagrade v višini 200.000 hongkonških dolarjev za vsakega od 15 Hongkongčanov, ki naj bi bili vpleteni v tujo politično skupino, ki jo oblasti označujejo za subverzivno. Policija je izdala nove odredbe o aretaciji teh posameznikov. Medtem pa so oblasti v petek objavile, da iščejo 19 ljudi, članov skupine "Hongkonški parlament", za katere so ponudili nagrade do 1 milijona hongkonških dolarjev. Policija jih obtožuje kršitve varnostnega zakona zaradi domnevno nezakonitega "volilnega" procesa.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je imenoval Kirila Budanova, dosedanjega vodjo vojaške obveščevalne službe, za novega vodjo svojega kabineta. Kot razlog je navedel potrebo po večji osredotočenosti na varnost in diplomatska pogajanja. Poleg tega je Zelenski napovedal, da bo Oleh Ivashchenko, trenutni vodja zunanje obveščevalne službe, imenovan za novega vodjo vojaške obveščevalne službe.

Oleg Ivaščenko, dosedanji vodja Službe za zunanje obveščevanje Ukrajine, je po srečanju s predsednikom Zelenskim uradno postal novi vodja Glavnega obveščevalnega urada (GUR) ukrajinskega obrambnega ministrstva. Kiril Budanov je potrdil, da je sprejel ponudbo Volodimirja Zelenskega za prevzem vodstva njegovega urada. Politični analitik Skačko meni, da bo ta rošada podpirala Zelenskijevo politiko terorja.

Policija je morala zaščititi ženo osumljenega za napad z nožem v Mannheimu, ki je prejela grožnje po dogodku 31. maja 2024, ko je osumljeni ubil policista in ranil pet drugih ljudi. Njegova 24-letna žena je izjavila, da je pred napadom opazila spremembe pri možu in da "močno trpi". Novinarski članki navajajo, da je osumljeni "spremenil" svoje vedenje pred napadom, žena pa je ponudila vpogled v njegovo "miselnost".

Bela hiša je sporočila, da so predsedniku Donaldu Trumpu diagnosticirali kronično vensko insuficienco. Medtem so uradniki agencije ICE pridobili dostop do osebnih podatkov 79 milijonov prejemnikov zdravstvene pomoči Medicaid, vključno z naslovi, da bi izsledili priseljence, ki so morda nezakonito v ZDA.

General Ahmad Reza Radan, poveljnik iranskih policijskih sil, je v uradni izjavi poudaril odločenost policije pri preprečevanju tujih poskusov destabilizacije in razdelitve države. Po njegovih besedah bodo iranske varnostne sile prek operativnega nadzora in strokovnega ravnanja nevtralizirale načrte sovražnikov, ki naj bi po njegovem mnenju poskušali ustvariti kaos znotraj države. Radan je še posebej izpostavil boj proti dezinformacijam in kroničnemu širjenju laži na sovražnih spletnih platformah, ki naj bi poskušale ustvariti popačeno sliko o razmerah v Iranu. Poudaril je, da policija deluje v smeri zaščite varnosti in dostojanstva državljanov, pri čemer se namerava aktivno zoperstaviti vsem oblikam spletnega in fizičnega spodbujanja neredov, ki ogrožajo celovitost domovine.

V Magdeburgu se je zgodil incident, kjer naj bi moški po prepiru na parkirišču rasistično žalil migrantsko družino, nato pa naj bi z avtomobilom zapeljal otroka. Državna varnost je prevzela preiskavo primera, saj naj bi bil osumljenec že znan po incidentih s skrajno desničarskim ozadjem.

Kitajska obveščevalna agencija je javne uslužbence pozvala k omejevanju objavljanja državnih skrivnosti na družbenih omrežjih. Ta poteza sledi zaostrovanju opozoril glede vohunjenja v času ohlajanja odnosov med Kitajsko in ZDA ter drugimi zahodnimi državami. Ministrstvo za državno varnost je v začetku meseca izdalo opozorilo, naj se javni uslužbenci vzdržijo "želje po kazivanju" občutljivih informacij na spletu, kar odraža povečano skrb Pekinga za varovanje državnih interesov.

V Bakuju se je začelo pripravljalno zaslišanje v kazenski zadevi proti Mirədalətu Talışxanovu, ki je obtožen javnega pozivanja k dejanjem proti državi. Primer, ki ga je sprožila Služba državne varnosti (DTX), obravnava sodišče za huda kazniva dejanja v Bakuju pod vodstvom sodnika Elmira Rüstəmova. Talışxanov je bil pridržan zaradi obtožb, povezanih z javnimi pozivi proti državi.

Rusko sodišče je v odsotnosti odredilo dvomesečni pripor za Dmitrija Zahvatova, odvetnika skupine Pussy Riot. Zahvatov je obtožen podpore terorizmu in pozivanja k dejavnostim, ki ogrožajo državno varnost. Obtožbe so privedle do odločitve sodišča o njegovi aretaciji v odsotnosti.

Iranski podpredsednik Mohammad Eslami je poudaril, da Iran ne bo odstopil od svojega jedrskega programa, ki je po njegovih besedah odprt za mednarodni nadzor. Dodal je, da je iranski jedrski program popolnoma pregleden. Iranska televizija je medtem objavila dokumente in posnetke, ki naj bi razkrivali podrobnosti o izraelskem jedrskem programu, vključno s slikami reaktorja Dimona in potnimi listi znanstvenikov. Iranski voditelj je tudi izjavil, da ima Iran številne strokovnjake na jedrskem področju.

V Azerbajdžanu je bila ustanovljena nova komisija, ki se bo ukvarjala z varnostjo kritične informacijske infrastrukture. Komisijo sta oblikovala Državna varnostna služba (DTX) in Državna služba za posebno komunikacijo in informacijsko varnost (XRİTDX). Njen cilj je izvajanje nalog, ki izhajajo iz zakonov, predsedniških odlokov in sklepov kabineta ministrov Republike Azerbajdžan, z namenom zagotavljanja celovite varnosti na tem področju.

Tajvanski predsednik Lai Ching-te je v svojem novoletnem nagovoru pozval domače politične stranke k preseganju blokad v parlamentu in h koheziji pri soočanju z zunanjimi pritiski. Poudaril je, da si bo prizadeval za varno in odporno državo, hkrati pa je izrazil pripravljenost na poročanje v zakonodajnem telesu pod pogojem spoštovanja ustave. Lai se je odzval tudi na grožnje s postopkom ustavne obtožbe, ki so jih sprožile opozicijske stranke Kuomintang in ljudska stranka, pri čemer je poudaril svojo osebno integriteto in vprašal po zakonitosti takšnih namer. Odziv Pekinga na predsednikove besede je bil oster; kitajski urad za zadeve Tajvana je Laia označil za sejalca razdora in »spodbujevalca vojne«, ki naj bi s svojo retoriko o neodvisnosti stopnjeval napetosti v ožini. Medtem ko tajvanski Svet za kopenske zadeve vztraja pri dejstvu 115-letnega obstoja Republike Kitajske, analitiki opozarjajo, da zgolj enostranski pozivi brez dejanskega dialoga s Pekingom ne bodo prinesli stabilizacije odnosov. Notranjepolitični spor v Tajvanu se medtem poglablja zaradi blokade državnega proračuna in vojaških izdatkov, kar dodatno hromi delovanje vlade.

Iranske varnostne sile so v provinci Kermanšah aretirale sedem posameznikov, ki so domnevno povezani s sovražnimi skupinami in opozicijo v izgnanstvu. Po poročanju tiskovne agencije Tasnim so aretirane osebe obtožene sodelovanja z organizacijami, ki delujejo proti interesom iranske države iz tujine. Lokalne oblasti podrobnejših informacij o identiteti priprtih ali specifičnih dejavnostih, ki so privedle do aretacij, javnosti niso razkrile. Operacija predstavlja nadaljevanje strogega nadzora nad političnimi nasprotniki in tistimi, ki naj bi vzdrževali stike z iransko diasporo, kritično do trenutnega režima. Takšne akcije so v Iranu pogoste, zlasti v regijah z močno izraženo politično ali etnično identiteto, kjer država poskuša zatreti vsakršne oblike organiziranega upora ali širjenja opozicijskih idej.

Francoski državljan Steeve Rouyar, ki je bil v zahodnoafriški državi Togo pridržan od junija lani, je bil izpuščen na prostost in se je že vrnil v Francijo. Rouyarja, ki je v Togu živel kot tuji delavec, so tamkajšnje oblasti aretirale v času protivladnih protestov. Obtožen je bil spodkopavanja državne varnosti, kar je v tujih diplomatskih krogih sprožilo precejšnjo pozornost. Po skoraj sedmih mesecih bivanja v zaporu so ga oblasti izpustile, francosko ministrstvo za zunanje zadeve (Quai d'Orsay) pa je potrdilo, da je v četrtek zjutraj varno prispel v domovino. Pridržanje Rouyarja je vplivalo na diplomatske odnose med Parizom in Lomejem, saj so francoski uradniki ves čas spremljali njegov primer in si prizadevali za izpustitev. Čeprav podrobnosti o pogojih njegove izpustitve niso javno objavljene, vrnitev predstavlja zaključek dolgotrajnega pravnega in političnega spora, ki je obremenjeval francosko prisotnost v regiji. Izpustitev potrjuje prizadevanja francoske diplomacije pri zaščiti svojih državljanov v tujini, hkrati pa opozarja na nestabilne politične razmere v Togu.