Nekdanji ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je ameriškega predsednika Donalda Trumpa opozoril, da Rusija ni ne Izrael ne Iran, in da vsaka grožnja predstavlja korak k eskalaciji. Poudaril je, da Moskva ne bo sprejemala ultimatom. Hkrati je Trumpova administracija napovedala obsežno politiko glede umetne inteligence, katere cilj je uporaba ameriške tehnologije doma in v tujini, pri čemer se bodo vsi zvezni podatki vključili v modele umetne inteligence. To je potrdil direktor Urada za znanost in tehnološko politiko, Michael Kratsios.

Raimonds Olehno, nekdanji izvršni direktor občine Rēzekne, ki je bil razrešen zaradi suma zlorabe položaja in mu je bil odvzet dostop do državnih skrivnosti, je bil imenovan za svetovalca župana Rēzekne, Aleksandra Bartaševiča. Olehno je bil predhodno odstavljen s položaja izvršnega direktorja avgusta lani, potem ko ni prejel dovoljenja za dostop do državnih skrivnosti, kar je bila tudi posledica incidenta v Pragi, povezanega z zaposlenimi podjetja "Rēzeknes siltumtīkli".

Češka vlada pod vodstvom premierja Andreja Babiša je na današnji seji sprejela odločitev o imenovanju Filipa Turka na novoustanovljeno mesto vladnega pooblaščenca za zeleni dogovor in podnebne spremembe. Odločitev je sledila po tiskovni konferenci kabineta, na kateri je Babiš potrdil Turkovo novo vlogo, ki bo osredotočena na usklajevanje okoljskih politik in strateških vprašanj povezanih z evropskim zelenim dogovorom. Poleg imenovanja Turka so ministri razpravljali tudi o vzpostavitvi funkcije vladnega pooblaščenca za digitalizacijo in strateško varnost ter o ustanovitvi vladnega sveta za duševno zdravje. Člani vlade so bili seznanjeni s poročilom o izvajanju nacionalnega načrta za okrevanje, ki predstavlja ključen mehanizem za gospodarsko oživitev države po nedavnih krizah. Seji vlade je predhodovalo koalicijsko srečanje voditeljev strank ANO, SPD in stranke Motoristi. Koalicijski partnerji so iskali rešitve za nadaljnje sodelovanje po tem, ko je predsednik države Petr Pavel zavrnil imenovanje poslanca stranke Motoristi Filipa Turka na položaj ministra za okolje, kar je privedlo do kompromisne rešitve z imenovanjem na mesto vladnega pooblaščenca.

Hongkongška policija za državno varnost je razpisala nagrade v višini 200.000 hongkonških dolarjev za vsakega od 15 Hongkongčanov, ki naj bi bili vpleteni v tujo politično skupino, ki jo oblasti označujejo za subverzivno. Policija je izdala nove odredbe o aretaciji teh posameznikov. Medtem pa so oblasti v petek objavile, da iščejo 19 ljudi, članov skupine "Hongkonški parlament", za katere so ponudili nagrade do 1 milijona hongkonških dolarjev. Policija jih obtožuje kršitve varnostnega zakona zaradi domnevno nezakonitega "volilnega" procesa.

Policija je morala zaščititi ženo osumljenega za napad z nožem v Mannheimu, ki je prejela grožnje po dogodku 31. maja 2024, ko je osumljeni ubil policista in ranil pet drugih ljudi. Njegova 24-letna žena je izjavila, da je pred napadom opazila spremembe pri možu in da "močno trpi". Novinarski članki navajajo, da je osumljeni "spremenil" svoje vedenje pred napadom, žena pa je ponudila vpogled v njegovo "miselnost".

Bela hiša je sporočila, da so predsedniku Donaldu Trumpu diagnosticirali kronično vensko insuficienco. Medtem so uradniki agencije ICE pridobili dostop do osebnih podatkov 79 milijonov prejemnikov zdravstvene pomoči Medicaid, vključno z naslovi, da bi izsledili priseljence, ki so morda nezakonito v ZDA.

Vodja ruske Lige za varno internetno okolje Ekaterina Mizulina je v intervjuju za tiskovno agencijo TASS 12. januarja 2024 izjavila, da bi morala država javnosti zagotoviti podrobnejše informacije o škodi, ki jo domnevno povzročajo tuji agenti. Mizulina meni, da trenutna praksa označevanja posameznikov in organizacij ne zadošča, saj si mladi po njenih besedah želijo konkretnih dokazov o tem, kako naj bi ti subjekti škodovali interesom Ruske federacije. Po njenem mnenju bi morali organi javno razkriti vse razpoložljive podatke o dejavnostih oseb s statusom tujega agenta, da bi državljani dobili jasnejšo sliko o njihovem delovanju. Poudarila je, da bi takšna transparentnost pripomogla k boljšemu razumevanju tveganj, ki jih ti subjekti predstavljajo za državno varnost in družbeno kohezijo. Predlog Mizuline prihaja v obdobju, ko Rusija vse bolj zaostruje nadzor nad nevladnimi organizacijami, neodvisnimi mediji in posamezniki, ki prejemajo financiranje iz tujine. Njen poziv k objavi konkretnih dokazov odraža strategijo krepitve javne podpore represivnim ukrepom proti tistim, ki jih Kremelj označi za tuje agente, s čimer se še dodatno omejuje prostor za politično razpravo in kritično poročanje.

Turški organi pregona so v usklajeni akciji pod vodstvom državnega tožilstva v İzmirju pridržali deset oseb, ki so osumljene delovanja znotraj tajnih struktur gibanja FETÖ/PDY v policijskih vrstah. Operacija je bila izvedena hkrati v treh različnih provincah, pri čemer so se osredotočili na posameznike, ki naj bi bili vključeni v tako imenovano varnostno-policijsko vejo omenjene organizacije. Preiskovalci so sprva izdali naloge za prijetje 14 osumljencev, od katerih so jih deset že uspešno izsledili in jim odvzeli prostost. Akcija predstavlja nadaljevanje prizadevanj turških oblasti za izkoreninjenje vpliva organizacije, ki jo Ankara označuje za teroristično in jo krivi za poskus državnega udara leta 2016. Postopki proti preostalim štirim osebam, ki so še na begu, se nadaljujejo. Pridržani osumljenci bodo v prihodnjih dneh stopili pred preiskovalnega sodnika, kjer bodo podane uradne obtožbe glede njihovega domnevnega sodelovanja pri spodkopavanju državnih institucij.

V Magdeburgu se je zgodil incident, kjer naj bi moški po prepiru na parkirišču rasistično žalil migrantsko družino, nato pa naj bi z avtomobilom zapeljal otroka. Državna varnost je prevzela preiskavo primera, saj naj bi bil osumljenec že znan po incidentih s skrajno desničarskim ozadjem.

Kitajska obveščevalna agencija je javne uslužbence pozvala k omejevanju objavljanja državnih skrivnosti na družbenih omrežjih. Ta poteza sledi zaostrovanju opozoril glede vohunjenja v času ohlajanja odnosov med Kitajsko in ZDA ter drugimi zahodnimi državami. Ministrstvo za državno varnost je v začetku meseca izdalo opozorilo, naj se javni uslužbenci vzdržijo "želje po kazivanju" občutljivih informacij na spletu, kar odraža povečano skrb Pekinga za varovanje državnih interesov.

V Bakuju se je začelo pripravljalno zaslišanje v kazenski zadevi proti Mirədalətu Talışxanovu, ki je obtožen javnega pozivanja k dejanjem proti državi. Primer, ki ga je sprožila Služba državne varnosti (DTX), obravnava sodišče za huda kazniva dejanja v Bakuju pod vodstvom sodnika Elmira Rüstəmova. Talışxanov je bil pridržan zaradi obtožb, povezanih z javnimi pozivi proti državi.

Rusko sodišče je v odsotnosti odredilo dvomesečni pripor za Dmitrija Zahvatova, odvetnika skupine Pussy Riot. Zahvatov je obtožen podpore terorizmu in pozivanja k dejavnostim, ki ogrožajo državno varnost. Obtožbe so privedle do odločitve sodišča o njegovi aretaciji v odsotnosti.

Hossein Shariatmadari, vplivni urednik časnika Kayhan in tesen sodelavec iranskega vrhovnega voditelja, je v seriji izjav poudaril, da se Iran nahaja v stanju popolne gospodarske vojne, ki zahteva ustrezno vojaško oziroma bojno razporeditev. Shariatmadari je kritiziral trenutno vlado, ker naj bi zapravljala čas in priložnosti za nepomembna postranska vprašanja, kot sta vprašanji koncertov in spletnega filtriranja, namesto da bi se posvetila preprečevanju gospodarskega nezadovoljstva, ki ga po njegovih besedah načrtno spodbuja sovražnik. Po njegovem prepričanju so nasprotniki Irana ocenili, da se približuje ključni trenutek za napad, zato mora država identificirati sovražna oporišča in natančno udariti po nasprotnikovi 'Ahilovi peti'. Njegove besede odražajo stopnjevanje retorike znotraj iranskih konservativnih krogov, ki zagovarjajo tršo linijo in mobilizacijo vseh državnih virov za obrambo pred tujimi pritiski.

Iranski podpredsednik Mohammad Eslami je poudaril, da Iran ne bo odstopil od svojega jedrskega programa, ki je po njegovih besedah odprt za mednarodni nadzor. Dodal je, da je iranski jedrski program popolnoma pregleden. Iranska televizija je medtem objavila dokumente in posnetke, ki naj bi razkrivali podrobnosti o izraelskem jedrskem programu, vključno s slikami reaktorja Dimona in potnimi listi znanstvenikov. Iranski voditelj je tudi izjavil, da ima Iran številne strokovnjake na jedrskem področju.

V Azerbajdžanu je bila ustanovljena nova komisija, ki se bo ukvarjala z varnostjo kritične informacijske infrastrukture. Komisijo sta oblikovala Državna varnostna služba (DTX) in Državna služba za posebno komunikacijo in informacijsko varnost (XRİTDX). Njen cilj je izvajanje nalog, ki izhajajo iz zakonov, predsedniških odlokov in sklepov kabineta ministrov Republike Azerbajdžan, z namenom zagotavljanja celovite varnosti na tem področju.

Vodja kabineta premierja Netanjahuja, Tzachi Braverman, je bil pridržan in zaslišan zaradi suma kršitve zaupanja in oviranja pravosodja v škandalu BibiLeaks, ki vključuje uhajanje zaupnih dokumentov IDF nemškemu tabloidu. Braverman se je pritožil na 15-dnevno prepoved vstopa v premierjevo pisarno po policijskem zaslišanju. Poleg tega je bila novoimenovanemu izraelskemu veleposlaniku v Združenem kraljestvu prepovedana zapustitev države.

Kitajski hekerji naj bi izkoristili ranljivost v programski opremi Microsoft SharePoint za obsežno kibernetsko dejanje, ki je prizadelo tako javne ustanove kot zasebna podjetja po vsem svetu. Med tarčami naj bi bili tudi ameriški razvijalci jedrskega orožja. Napad naj bi se zgodil tudi na ameriško ministrstvo za domovinsko varnost, pri čemer je bila prav tako izkoriščena platforma SharePoint.

Protid Združba Densus 88 je skupaj z lokalnimi oblastmi v Meranginu na Džambi zamrznila delovanje fundacije Rumah Amal Jariyah Umat (Y-RAJU) in sirotišnice Kasih Ummi. Sumi se, da je fundacija povezana z organizacijo Država Islam Indonezija (NII). Preiskava je pokazala, da je več deset državnih uslužbencev v Meranginu sodelovalo v dejavnostih omenjene fundacije, ki naj bi bila povezana z NII.

Trump je zaprosil Vrhovno sodišče za odpravo sodnih prepovedi napotitve Nacionalne garde v Chicago, a ga je senat sedmega okrožja zavrnil. Guverner Teksasa je zaradi protestov 'No Kings', ki jih je označil za 'z antifo povezane demonstracije', v Austin poslal Nacionalno gardo. Demokrati v predstavniškem domu so obsodili Trumpova prizadevanja za zatiranje protestov. Državni tožilci več držav so tožili Trumpovo administracijo zaradi ukinitve 7 milijard dolarjev sredstev za projekte sončne energije. Organizatorji protestov 'No Kings' v zalivskem območju pričakujejo rekordno udeležbo.

Na stotine demonstrantov iz rivalskih skupin se je zbralo v protestih v britanskem mestu, ki ga pretresajo napetosti zaradi protiimigrantskih nemirov. Policija je zagotovila tesno varnost za obe skupini, vključno s skupino Stand Up To Racism, ki je izrazila nasprotovanje protestom proti priseljevanju.