Vodja ruske Lige za varno internetno okolje Ekaterina Mizulina je v intervjuju za tiskovno agencijo TASS 12. januarja 2024 izjavila, da bi morala država javnosti zagotoviti podrobnejše informacije o škodi, ki jo domnevno povzročajo tuji agenti. Mizulina meni, da trenutna praksa označevanja posameznikov in organizacij ne zadošča, saj si mladi po njenih besedah želijo konkretnih dokazov o tem, kako naj bi ti subjekti škodovali interesom Ruske federacije.
Po njenem mnenju bi morali organi javno razkriti vse razpoložljive podatke o dejavnostih oseb s statusom tujega agenta, da bi državljani dobili jasnejšo sliko o njihovem delovanju. Poudarila je, da bi takšna transparentnost pripomogla k boljšemu razumevanju tveganj, ki jih ti subjekti predstavljajo za državno varnost in družbeno kohezijo.
Predlog Mizuline prihaja v obdobju, ko Rusija vse bolj zaostruje nadzor nad nevladnimi organizacijami, neodvisnimi mediji in posamezniki, ki prejemajo financiranje iz tujine. Njen poziv k objavi konkretnih dokazov odraža strategijo krepitve javne podpore represivnim ukrepom proti tistim, ki jih Kremelj označi za tuje agente, s čimer se še dodatno omejuje prostor za politično razpravo in kritično poročanje.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.