Ameriški predsednik Donald Trump je norveškemu premierju Jonasu Gahru Støreju poslal pismo, v katerem je zapisal, da se ne čuti več dolžnega prizadevati izključno za mir, ker mu Norveški Nobelov odbor ni podelil nagrade za mir. Trump je v sporočilu neposredno povezal svojo neizpolnjeno ambicijo po prejemu prestižnega priznanja s ponovnim stopnjevanjem zahtev po ameriškem prevzemu nadzora nad Grenlandijo. Norveški premier je moral ameriškemu predsedniku ob tem pojasnjevati neodvisnost odbora in dejstvo, da vlada nima vpliva na izbiro nagrajencev. Zaradi predsednikovega nezadovoljstva so se odnosi med Združenimi državami Amerike in evropskimi zaveznicami ponovno zaostrili. Trumpov agresivnejši pristop do vprašanja Grenlandije, ki je avtonomno ozemlje Kraljevine Danske, v kombinaciji z osebnimi zamerami do norveških institucij, povzroča diplomatsko negotovost znotraj zveze NATO. Bela hiša je v preteklosti že kritizirala odbor, češ da daje prednost politiki pred dejanskimi mirovnimi prizadevanji, kar je predsednik zdaj uporabil kot utemeljitev za spremembo svoje zunanjepolitične drže. Dogodek odraža transakcijski pristop predsednika Trumpa do mednarodne diplomacije, kjer so varnostna in teritorialna vprašanja pogojena z osebnim priznanjem. Diplomatski viri opozarjajo, da bi takšna retorika lahko vodila do novih trgovinskih pritiskov na skandinavske države. Medtem ko Norveška poudarja avtonomijo Nobelovega odbora, se Washington vse bolj odmika od tradicionalnih diplomatskih norm v odnosu do severnoevropskih partneric.

Generalni sekretar Združenih narodov António Guterres je ponovno potrdil, da je rešitev dveh držav edina verodostojna pot do pravičnega in trajnega miru med Izraelci in Palestinci. Skupina A3+ (Alžirija, Mozambik, Sierra Leone in Gvajana) je mednarodno skupnost pozvala k ustavitvi ponavljajočih se izraelskih kršitev proti Siriji. Vodja laburistične stranke Keir Starmer je napovedal nujno srečanje kabineta glede Gaze, da bi določil pot do miru, pri čemer se sooča z naraščajočimi pozivi k takojšnjemu priznanju palestinske državnosti.

Med obiskom Donalda Trumpa v Veliki Britaniji sta državi sklenili pomemben sporazum o jedrski energiji, ki naj bi spodbudil jedrsko energijo v Londonu in jo usmeril na pot proti 'zlati dobi' jedrske energije. Britanska vlada je v zadnjih mesecih začela obsežno kampanjo za širitev jedrske energije.

Malezijski premier Anwar Ibrahim je bil toplo sprejet v Indoneziji, kjer se je srečal z indonezijskim obrambnim ministrom Prabowom Subiantom. Srečanje v predsedniški palači je potekalo v prijateljskem vzdušju, oba politika pa sta pozdravila medije. Po uradnem sprejemu sta Prabowo in Anwar imela sproščeno večerjo v Kertanegari, kjer sta se pogovarjala in smejala, kar kaže na tesne odnose med državama.

Predsednik Kazahstana, Kasim-Jomart Tokajev, je prispel na uradni obisk v Turčijo, kjer ga je na mednarodnem letališču Esenboğa v Ankari pričakal turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan. Ob prihodu so kazahstanskega voditelja pozdravili s častno gardo in izobešenimi državnimi zastavami obeh držav. Predsednika sta imela na letališču kratek pogovor.

Predsednik Dominikanske republike Luis Abinader je v sredo zjutraj odpotoval v Kooperativno republiko Gvajano, da bi se udeležil ustanovnega dogodka Globalne zveze za biotsko raznovrstnost. Abinader je odšel ob 7:29 zjutraj iz letalske baze San Isidro. Po udeležbi na dogodku se bo vrnil še isti dan popoldne.

Predsednik Združenih arabskih emiratov, šejk Mohamed bin Zajed Al Nahjan, je prvič uradno obiskal Madžarsko. Na letališču ga je sprejel obrambni minister Kristóf Szalay-Bobrovniczky, kasneje pa ga je v svoji pisarni sprejel tudi madžarski premier Viktor Orbán. Obisk potrjuje krepitev odnosov med državama.

Predsednik Ilham Alijev je 18. julija obiskal vas Xanyurdu v Khožaliju, kjer se je srečal s prebivalci, ki so se preselili v vas. Med obiskom je predsednik obiskal domova Rasima Javadova in Kerema Abbasova. Predhodno je predsednik Alijev že pregledal obnovitvena dela v vasi Tezebina v Khožaliju.

Predsednik hrvaške vlade Andrej Plenković je bil po več kot štirih letih na uradnem obisku v Splitu. Spremljali so ga številni ministri in sodelavci, zaposleni v Banovini pa so ga pozdravili s ploskanjem. Med prisotnimi ministri so bili Nina Obuljen Koržinek, Tonči Glavina, Oleg Butković in Radovan Fuchs.

Azerbajdžanski zunanji minister Ceyhun Bayramov se je med uradnim obiskom v Gruziji srečal tudi z gruzijskim premierjem Iraklijem Kobahidzejem. Poleg tega je gruzijski predsednik poudaril, da so prijateljski odnosi in tesno sodelovanje med Azerbajdžanom in Gruzijo zgledni, saj temeljijo na zaupanju, medsebojnem spoštovanju, enakosti in upoštevanju nacionalnih interesov.

Javier Alonso, minister za varnost province Buenos Aires, je kritiziral varnostne ukrepe med obiskom predsednika Javierja Mileija v Lomas de Zamora. Alonso je dejal, da predsednika niso dovolj zaščitili in da se je Milei srečal s težavami na terenu, organizacija dogodka pa je bila po njegovem mnenju 'norost'.

Predsednik Ersin Tatar se je srečal z britanskim državnim ministrom za Evropo, Stephenom Doughtyjem. Srečanje med predsednikom Tatarjem in ministrom Doughtyjem je potekalo v okviru njunih diplomatskih aktivnosti.

EU se je pripravljala na odobritev velikega posojila za Ukrajino z uporabo zamrznjenega ruskega premoženja, medtem ko je Trump omahal glede mirovnih prizadevanj. Trump je zatrdil, da je sam odpovedal načrtovano srečanje z ruskim predsednikom Putinom. Rusija je izvedla jedrske vaje, ki so bile načrtovane vnaprej, vendar so sovpadale z odpovedjo srečanja med Trumpom in Putinom.

Predsednik deželne vlade Sicilije, Renato Schifani, je obiskal novo napravo za razsoljevanje v Portu Empedocle. Med obiskom je poudaril pomen tovrstnih infrastruktur za zagotavljanje preskrbe z vodo na območju, ki se sooča s pomanjkanjem vode. Projekt velja za ključen v boju proti suši in za zagotavljanje trajnostne oskrbe s pitno vodo.

Avstrijski zvezni predsednik Alexander Van der Bellen je v Salzburgu sprejel romunskega predsednika Nicușorja Dăna na dvodnevnem državnem obisku. Oba predsednika sta poudarila pomen novega sodelovanja po nedavnem vets v Schengen, izrazila soglasje glede podpore Ukrajini in omenila potencial gospodarskih odnosov med državama. Dăn, ki je na oblast prišel po turbulentnem volilnem obdobju, velja za proevropskega politika.

Donald Trump je zatrdil, da ima ZDA 'izjemno karto' proti Kitajski, in zagrozil z uvedbo carin do 200 %, če Kitajska ne bo izpolnjevala obveznosti. Kljub trgovinskim napetostim je napovedal, da bo ZDA dovolila vstop 600.000 kitajskim študentom, kar kaže na izboljšanje odnosov s Kitajsko.

Donald Trump je ponovno govoril z Vladimirjem Putinom in ga pohvalil, hkrati pa kritiziral Volodimirja Zelenskega, češ da je 'največji prodajalec na svetu'. Trump je dejal, da ZDA ne bodo več namenjale denarja Ukrajini. Posebni odposlanec ZDA, Keith Kellogg, je v Kijevu poudaril prizadevanja za končanje vojne v Ukrajini in se sestal z Zelenskim, kjer so razpravljali o obrambi, sankcijah in varnostnih jamstvih. Ukrajina pričakuje, da bodo ključni temelji njene varnosti kmalu določeni.

Po poročilih nevladnih organizacij naj bi se represija v Iranu stopnjevala, število smrtnih žrtev protestov pa naj bi doseglo 2000. Trump je napovedal uvedbo 25-odstotnih carin za države, ki poslujejo z Iranom, kar bi lahko prizadelo Kitajsko. Obenem je protestnikom sporočil, da "pomoč prihaja". Kitajska je obsodila uporabo carin kot sredstvo pritiska, Katar pa je zaradi naraščajočih napetosti začel z evakuacijo osebja iz letalskega oporišča Al Udeid.

Po pogovorih s predsednikom Putinom je madžarski premier Viktor Orban obiskal moskovsko restavracijo "Živago", kjer je naročil tradicionalne ruske jedi. Račun za njegov obrok je znašal 4460 rubljev.

Češki predsednik Petr Pavel je v okviru svojega tretjega uradnega obiska v Ukrajini prispel v Kijev, kjer se je sestal z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim. Ob tej priložnosti mu je Zelenski podelil red kneza Jaroslava Modrega prve stopnje, kar je najvišje državno odlikovanje za tuje državljane. Odlikovanje je Pavel prejel za osebni prispevek h krepitvi meddržavnega sodelovanja in za vztrajno zagovarjanje ozemeljske celovitosti Ukrajine, ki se že skoraj štiri leta spopada z rusko vojaško agresijo. Pot predsednika Pavla se je začela v četrtek v Lvovu, v petek zjutraj pa je z vlakom prispel na kijevsko glavno železniško postajo, kjer ga je sprejel ukrajinski zunanji minister Andrij Sibiha. Kljub vidnim posledicam nedavne bolezni, ki so se odražale v izrazitih herpesnih izpuščajih na obrazu, je češki predsednik izpeljal vse načrtovane diplomatske dejavnosti. Njegov obisk v prestolnici je sovpadal z novimi ruskimi napadi na mesto, kar dodatno poudarja nevarnost razmer v državi. Obisk češkega državnika v Ukrajini predstavlja pomemben signal neomajne podpore Prage Kijevu v času, ko se pritisk Rusije in mednarodni politični pogoji zaostrujejo. Poleg srečanja z Zelenskim so bili pogovori usmerjeni v nadaljnjo vojaško in humanitarno pomoč ter priprave na morebitna prihodnja mirovna pogajanja. Češka ostaja ena ključnih zaveznic Ukrajine znotraj Evropske unije in zveze NATO, kar potrjuje tudi simbolna in vsebinska teža tokratnega obiska.