Vojaška hunta v Mjanmaru je sporočila, da je odpravila izredne razmere, ki so bile razglašene po državnem udaru februarja 2021, ko je vojska strmoglavila izvoljeno vlado Aung San Suu Kyi. Datum morebitnih volitev še ni znan, a so bile napovedane za december.

Združene države Amerike so uvedle finančne sankcije proti brazilskemu sodniku, ki nadzira sojenje nekdanjemu predsedniku Jairu Bolsonaru. Bolsonaro je obtožen načrtovanja državnega udara, sankcije pa so usmerjene proti sodniku, ki obravnava ta odmeven primer.

Ruski veleposlanik v Caracasu Sergej Melik-Bagdasarov je sporočil, da se je soproga venezuelskega predsednika Nicolasa Madura, Cilia Flores, prostovoljno odločila spremljati svojega soproga ob njegovem ujetju s strani sil Združenih držav Amerike. Dogodek se je odvil v okviru vojaškega posredovanja ameriških sil, ki so izvedle operacijo zajetja venezuelskega voditelja. Po navedbah ruskega diplomata, ki je podrobnosti razkril v oddaji Solovjov Live, se Floresova od Madura ni želela ločiti niti v trenutku, ko so ga prevzele ameriške enote. Veleposlanik je poudaril osebno odločitev prve dame, da ostane ob predsedniku v času njegovega ujetništva, kar po njegovem mnenju kaže na trdnost njunega odnosa v kriznih razmerah. Poročanje o dogodku prihaja neposredno iz Moskvi naklonjenih diplomatskih virov, ki spremljajo razvoj razmer v Venezueli po ameriškem posredovanju. Medtem ko podrobnosti o lokaciji in stanju ujetega predsedniškega para ostajajo skope, izjave ruskega veleposlanika potrjujejo, da so ameriške vojaške sile prevzele nadzor nad Madurovim gibanjem.

Analitica.com in Elnacional.com poročata o obletnici domnevnega državnega udara, ki naj bi ga pred enim letom izvedla stranka PSUV pod vodstvom Nicolása Madura proti suverenosti ljudstva v Venezueli. Oba medija navajata, da je diktatura s predrzno aroganco poskušala proslaviti svoje "zločin", s ponovitvijo "prevare" v nedeljo, 27. marca.

Srbska premierka Ana Brnabić je izjavila, da naj bi vsi člani teroristične skupine Dinka Gruhonjića, ki so osumljeni načrtovanja državnega udara in so pobegnili iz Srbije, želeli nadaljevati študij v Zagrebu. Mila Pajić pa naj bi imela drugačne načrte.

Nekdanjemu brazilskemu predsedniku Jairu Bolsonaru so odredili nošenje elektronske zapestnice zaradi obtožb o financiranju kampanje v ZDA, katere namen je bil lobiranje za sankcije proti brazilskim oblastem. Hkrati je trenutni brazilski predsednik Lula da Silva izrazil ogorčenje nad grožnjami Donalda Trumpa, da bo Braziliji naložil 50-odstotne uvozne dajatve.

Nekdanji brazilski predsednik Jair Bolsonaro je moral začeti nositi elektronsko zapestnico, ker je bil obtožen načrtovanja državnega udara in spodbujanja sovražnih dejanj proti Braziliji. Med čakanjem na sodbo so preiskovalci preiskali tudi njegov dom in politično centralo. Obstajajo sumi, da sta Bolsonaro in njegov sin Eduardo lobirala pri nekdanjem ameriškem predsedniku Trumpu za uvedbo visokih uvoznih dajatev. Sedanji brazilski predsednik Lula da Silva je ostro kritiziral Trumpa zaradi grožnje z uvedbo 50-odstotne uvozne dajatve, kar je označil za 'nesprejemljivo izsiljevanje'.

Nekdanjemu brazilskemu predsedniku Jairu Bolsonaru je sodišče naložilo nošenje elektronske zapestnice, prepovedalo uporabo družbenih medijev in ga postavilo pod 24-urni nadzor. Poleg tega je dobil tudi policijsko uro.

V Iranu so se protivladni protesti razširili že trinajsti zaporedni dan, kar predstavlja eno najresnejših kriz za islamsko republiko v zadnjih letih. Po dosegljivih podatkih je v nemirih umrlo najmanj 45 protestnikov, med katerimi je bilo tudi osem otrok. Nasilje se je stopnjevalo v več mestih po državi, medtem ko varnostne sile poskušajo zadušiti upor z uporabo sile. Glavni povod za nezadovoljstvo prebivalstva so vse slabše gospodarske razmere, ki jih zaznamujejo visoka inflacija, pomanjkanje osnovnih življenjskih dobrin in nenadne podražitve hrane. Te težave so prizadele široke plasti družbe, kar je privedlo do množičnega izražanja nezadovoljstva na ulicah. Protestniki poleg ekonomskih reform zahtevajo tudi večje politične svoboščine in spremembo državne ureditve. Analitiki ocenjujejo, da se iranski režim trenutno spopada z eksistencialno krizo, saj se protesti ne umirjajo kljub ostrim ukrepom oblasti. Mednarodna skupnost pozorno spremlja dogajanje, medtem ko se znotraj države povečuje pritisk na vladajočo elito, naj naslovi temeljne vzroke za ljudski gnev, ki so se kopičili več let.

Ameriška diplomatska delegacija je prispela v Caracas na prvo oceno stanja po vojaški operaciji Združenih držav Amerike, v kateri so zajeli dosedanjega venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Delegacijo vodi John McNamara, vršilec dolžnosti ameriškega veleposlanika v Kolumbiji, spremljajo pa ga varnostne enote enote za venezuelska vprašanja. Obisk pomeni prvo prisotnost ameriških uradnikov v prestolnici po letih diplomatskih napetosti in sledi Madurovemu prevozu v New York, kjer se je na zveznem sodišču že izrekel za nedolžnega glede obtožb o narkoterorizmu. Operacija, ki se je začela 3. januarja 2026 z bombardiranjem ciljev v Caracasu in aretacijo ključnih voditeljev, se je zdaj razširila na mednarodne vode. Administracija Donalda Trumpa je odredila vojaški zajem dveh tankerjev z venezuelsko nafto, med katerimi je ladja Sophia, kar kritiki označujejo za kršitev mednarodnega prava in suverenosti. Medtem ko Washington napoveduje upravljanje države do vzpostavitve stabilne prehodne oblasti, je britanski premier Keir Starmer že izrazil podporo ameriškim ukrepom proti venezuelskemu režimu. V državi se hkrati krepijo gospodarski interesi, saj naftni velikan Chevron, ki je imel v Venezueli že predhodna dovoljenja za omejeno delovanje, zdaj prevzema strateško vlogo pri sanaciji naftnega sektorja. Rusija, ki je bila dolgoletna zaveznica Madura, se je od dogajanja distancirala in ni ponudila močnejše podpore padlemu voditelju, kar je omogočilo hitro uveljavitev ameriških načrtov v regiji. Trumpova administracija je ob tem obljubila takojšnje zaprtje zloglasnih centrov za mučenje, ki jih je uporabljal chavistični režim.

Dve leti po vojaškem udaru v Nigru je odstavljeni predsednik Mohamed Bazoum še vedno zaprt v predsedniški palači. Skupaj z ženo Hadizo je v izolaciji in nima stikov z odvetniki, družino ali podporniki. Oblast je prevzel njegov glavni telesni stražar.

Predsednik Venezuele, Nicolás Maduro, je izrazil pripravljenost na pogovore z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom glede boja proti trgovini z drogami in ponudil ameriškim podjetjem dostop do venezuelske nafte. Poudaril je pripravljenost Venezuele na sprejem ameriških investicij v naftnem sektorju in sodelovanje v boju proti trgovini z drogami. Prav tako je Trumpova 'diplomacija z vojaškimi ladjami' povzročila močan padec v venezuelski proizvodnji nafte.

Nicolás Maduro je izrazil pripravljenost za resne pogovore z ZDA, vključno s sprejemanjem ameriških naložb v venezuelskem naftnem sektorju in usklajevanjem boja proti trgovini z drogami. Kljub temu je ameriška 'diplomacija topnjač' povzročila močan upad venezuelske proizvodnje nafte, saj naj bi preprečevala pretok venezuelske nafte v Azijo.

Venezuelski predsednik Nicolás Maduro je po ameriškem zračnem napadu in aretaciji pokazal bolj spravljiv ton do ZDA. Izrazil je pripravljenost za resne pogovore z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom o boju proti trgovini z drogami in ponudil ameriškim podjetjem dostop do venezuelskega naftnega sektorja. Maduro je dejal, da je Venezuela pripravljena sprejeti ameriške investicije v naftni sektor in sodelovati v boju proti trgovini z drogami.

Venezuelska vlada pod vodstvom vršilke dolžnosti predsednice Delcy Rodríguez je v petek napovedala začetek diplomatskih pogovorov z Združenimi državami Amerike o obnovitvi medsebojnih odnosov. Do diplomatskega premika prihaja le nekaj dni po tem, ko so ameriške sile v Caracasu pridržale dosedanjega predsednika Nicolása Madura in ga odpeljale iz države. Ameriški diplomatski predstavniki so že obiskali venezuelsko prestolnico, kjer so z lokalnimi uradniki razpravljali o možnosti ponovnega odprtja veleposlaništva. Združene države Amerike so pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa povečale vpliv v državi, kar je privedlo do prvih znakov sodelovanja z novo prehodno oblastjo. V sklopu teh prizadevanj je Venezuela začela izpuščati politične zapore, kar je bila ena od ključnih zahtev Washingtona. Med izpuščenimi so posamezniki, ki so bili zaprti zaradi kritik na račun Madurovega režima, pred zapori pa so se v petek zbrali svojci, ki so pričakali prve osvobojene ujetnike. Venezuelski zunanji minister Yván Gil je potrdil, da je bil sprožen proces za ponovno vzpostavitev diplomatskih misij v obeh državah. Ameriško stran je na pogovorih zastopal John McNamara, višji diplomat iz sosednje Kolumbije, ki je ocenil pogoje za postopno obnovitev delovanja predstavništev. Venezuelska stran je napovedala, da bo v kratkem poslala svojo delegacijo v Washington, medtem ko se Rodríguez o stabilizaciji razmer v regiji posvetuje tudi s predsednikoma Brazilije in Kolumbije.

Nekdanji brazilski predsednik Jair Bolsonaro, ki mu sodijo zaradi poskusa državnega udara, se je znašel pred grožnjo zapora. Sodišče mu je namreč prepovedalo uporabo družbenih omrežij in mu naložilo nošenje elektronske zapestnice, vendar naj bi to prepoved kršil z objavami. Zaradi neupoštevanja sodnega ukaza mu grozi zapor.

Demokracija je definirana kot politični sistem, v katerem so javne odločitve v domeni ljudstva in ne političnih strank. V tem kontekstu je Skwarzyński močno opozoril, da bi blokiranje prisege pomenilo poskus državnega udara. Poudarja, da mora mandat predsednika države izhajati iz demokratičnih volitev. Vsak poskus spremembe tega stanja bi po njegovih besedah pomenil prehod iz neposredne, predsedniško-parlamentarne demokracije v elekcijsko demokracijo, kjer bi bil poglavar države izbran s strani poslancev.

Po ameriškem napadu na Caracas in aretaciji Nicolása Madura, je Donald Trump izjavil, da so bili pripravljeni izvesti še en napad, če bi bilo potrebno. Venezuela je ostro obsodila ameriško vojaško agresijo. Nekdanji britanski obrambni minister je izdal ostro opozorilo Trumpu glede njegove baze oboževalcev MAGA po "drzni operaciji v Venezueli".

Nekdanji brazilski predsednik Jair Bolsonaro, ki je bil obtožen poskusa državnega udara, je prekršil sodno prepoved uporabe družbenih omrežij, zaradi česar mu grozi aretacija. Brazilsko vrhovno sodišče je zahtevalo pojasnila od njegovih odvetnikov. Poleg tega je predsednik poslanske zbornice Hugo Motta preprečil, da bi skrajno desni poslanci počastili Bolsonara v instituciji.

Madagaskarski predsednik Andry Rajoelina je zapustil državo in pobegnil v Dubaj, potem ko se je elitna vojaška enota CAPSAT pridružila protestom generacije Z, ki so zahtevali njegov odstop. Polkovnik Michael Randrianirina, vodja vojaškega udara, je izjavil, da prevzema položaj predsednika in pričakuje, da bo v naslednjih dneh zaprisegel.