APDEJT.si

Nekdanji nemški kancler Olaf Scholz je potrdil, da je leta 2020, ko je bil še finančni minister, ZDA poslal pismo s predlogom o odpravi sankcij proti gradnji Severnega toka 2 v zameno za izgradnjo terminalov za uvoz ameriškega utekočinjenega zemeljskega plina (UZP).

Po tem, ko je ruska stran pristala na prodajo večinskega deleža v NIS-u, je srbski predsednik obvestil javnost, da potekajo pogovori s tremi podjetji, pri čemer ni navedel, katera so. Kot možen kupec ruskega deleža se omenja nacionalna naftna družba Abu Dabija. Dimitrije Milić iz organizacije Novi treći put ocenjuje, da ima omenjeno podjetje z Bližnjega vzhoda veliko večjo primerjalno prednost kot ostali.

Nemški kancler Friedrich Merz se je pogovarjal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom o mirovnem načrtu ZDA za Ukrajino, ki je presenetil evropske zaveznike. Pogovori so potekali pred vrhom G20, Trump pa si prizadeva za mirovno rešitev po več kot treh letih spopadov. Podrobnosti načrta niso znane, ZDA pa naj bi povečevale pritisk na Kijev.

Srbska vlada je Narodni skupščini predložila sveženj zakonskih predlogov s področja energetike, namenjenih povečanju varnosti, kakovosti in zanesljivosti oskrbe na domačem trgu.

Minister Kumer je ponovil kritike glede osnutkov zaključnih dokumentov COP30, ki jih je posredovalo brazilsko predsedstvo. Poudaril je, da so osnutki premalo ambiciozni in da od držav EU zahtevajo preveč finančnih sredstev, zaradi česar jih EU ne more podpreti.

Trumpova administracija je napovedala načrte za novo vrtanje nafte ob obalah Kalifornije in Floride, kar je sprožilo dvostranski odziv. Guverner DeSantis je pozval administracijo, naj umakne načrt, saj bi to lahko oslabilo zaščito, ki so jo težko vzpostavili. Naftna industrija si že desetletja prizadeva za dostop do novih območij za vrtanje nafte, kar bi povečalo energetsko varnost in ustvarilo nova delovna mesta v ZDA. Vzhodni del Mehiškega zaliva, ki vključuje obalo Floride in del obale Alabame, je bil za vrtanje zaprt od leta 1995.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je izjavil, da bo ZDA ponudil formalno izjavo v zvezi z Naftno industrijo Srbije (NIS) in izrazil prepričanje, da bo Amerika razumela položaj Srbije ter NIS-u odobrila licenco za nadaljnje delo. Vučić je dejal, da potekajo resni pogovori glede NIS-a in je prepričan, da bo Amerika sprejela njegovo izjavo.

Ukrajinsko ministrstvo za energijo je sporočilo, da so bile v državi poškodovane vse večje termoelektrarne in hidroelektrarne, kar je znatno zmanjšalo njihovo proizvodnjo.

Indijsko podjetje Reliance Industries, največji kupec ruske nafte v Indiji, je prenehalo uvažati rusko nafto v svojo rafinerijo v Džamnagarju. Po poročanju Washington Posta naj bi se podjetje, ki je v lasti Mukesh Ambani, zaveznik premierja Modija, preusmerilo k alternativnim dobaviteljem zaradi zaostrenih sankcij ZDA in Evropske unije proti Rusiji. Omejitve naj bi začele veljati 20. novembra 2025, od 1. decembra pa naj bi rafinerija prejemala samo nafto neruskega izvora.

Finska energetska družba Teboil, znana po svoji mreži bencinskih servisov, je zaprosila za prestrukturiranje podjetja. Podjetje, ki je v ruski lasti, se je odločilo za ta korak zaradi izzivov v poslovanju.

Nemška vlada je izrazila zaskrbljenost, da bi lahko podnebni vrh Združenih narodov propadel, saj po njihovem mnenju manjka jasen načrt za opustitev uporabe nafte, plina in premoga. Nemčija si prizadeva doseči kompromis.

Olaf Scholz je pred preiskovalno komisijo v Schwerinu priznal, da je kot kancler pisal ameriški vladi s ponudbo za preprečitev sankcij proti gradnji plinovoda Severni tok 2. To priznanje je podal prvič pred omenjeno komisijo.

Pražská plynárenská bo v prihodnjih desetih letih prejemala plin iz Norveške. Podjetje je sklenilo desetletno pogodbo s podjetjem Equinor. Količina dobavljenega plina ustreza porabi skoraj vseh gospodinjstev, ki plin dobivajo od Pražské plynárenské, je sporočil tiskovni predstavnik podjetja Miroslav Vránek. Pražská plynárenská oskrbuje z zemeljskim plinom več kot 352.000 odjemnih mest.

Predsednik HDZ BiH, Dragan Čović, je ocenil, da je bil s sporazumom z ameriško administracijo o sodelovanju pri izgradnji plinske povezave med BiH in Hrvaško zaščiten interes Hrvatov v BiH. Čović je dejal, da bo hrvaški narod naslednje leto izvolil legitimnega člana predsedstva BiH.

Japonske oblasti so odobrile delni ponovni zagon jedrske elektrarne Kashiwazaki-Kariwa, največje na svetu. To je prvi takšen korak po nesreči v Fukušimi leta 2011. Namen ponovnega zagona je oživitev jedrskega sektorja in zmanjšanje uvoza fosilnih goriv.

Strokovnjak za energetiko Željko Marković je izjavil, da bi bil ADNOC iz Abu Dabija dober partner za NIS, saj so najboljši partnerji za NIS tiste naftne družbe, ki imajo največji promet. Poudaril je tudi, da je pomembno, da NIS pridobi licenco, da rafinerija ne bi obstala.

Pražská plynárenská je s podjetjem Equinor podpisala desetletno pogodbo o dobavi zemeljskega plina iz norveškega kontinentalnega šelfa, natančneje iz plinskega polja Troll. Količina dobavljenega plina bo zadostovala za skoraj vse njene gospodinjske odjemalce, ki jih je po podatkih operaterja trga več kot 352.000.

Premier Mark Carney je ob zaključku obiska v Združenih arabskih emiratih napovedal 70 milijard dolarjev naložb v Kanado. Združeni arabski emirati naj bi v kanadske industrije, predvsem v energetiko in umetno inteligenco, vložili do 50 milijard dolarjev. Carney je izjavil, da Ottawa pripravlja milijardo dolarjev vreden projekt za širitev zmogljivosti predelave kritičnih mineralov v Kanadi, hkrati pa zagotavlja enakovredno 70 milijonov dolarjev naložb iz Združenih arabskih emiratov. Pakt naj bi bil uvod v trgovinski sporazum.

Podzemno shranjevanje ogljikovega dioksida je v Nemčiji še vedno sporno, vendar bi kljub temu lahko kmalu postalo standardna praksa. Postavlja se vprašanje, ali je energetski sektor pripravljen na to preobrazbo in izgradnjo potrebne infrastrukture.

Nočni napad ukrajinskih brezpilotnih letal je bil odbit v okrožjih Čertkovski in Šolohovski v Rostovski oblasti. Guverner regije, Jurij Sljusar, je sporočil, da v incidentu ni bilo žrtev ali poškodovanih med lokalnim prebivalstvom. Poškodovana je bila električna napeljava blizu zaselka Nagibin v okrožju Čertkovski, zaradi česar je več kot 200 gospodinjstev ostalo brez elektrike.