APDEJT.si

Predsednik HDZ BiH, Dragan Čović, je ocenil, da je bil s sporazumom z ameriško administracijo o sodelovanju pri izgradnji plinske povezave med BiH in Hrvaško zaščiten interes Hrvatov v BiH. Čović je dejal, da bo hrvaški narod naslednje leto izvolil legitimnega člana predsedstva BiH.

Guverner province Niigata na Japonskem, Hideyo Hanazumi, je odobril ponovni zagon največje jedrske elektrarne na svetu, Kashiwazaki-Kariwa. Elektrarna je bila zaustavljena po potresu in cunamiju leta 2011, ki sta povzročila nesrečo v Fukušimi. Hanazumi je dejal, da bo odobril ponovno vzpostavitev delovanja elektrarne, vendar je potrebna še končna odobritev regulatornega organa za jedrsko energijo.

Podzemno shranjevanje ogljikovega dioksida je v Nemčiji še vedno sporno, vendar bi kljub temu lahko kmalu postalo standardna praksa. Postavlja se vprašanje, ali je energetski sektor pripravljen na to preobrazbo in izgradnjo potrebne infrastrukture.

Nočni napad ukrajinskih brezpilotnih letal je bil odbit v okrožjih Čertkovski in Šolohovski v Rostovski oblasti. Guverner regije, Jurij Sljusar, je sporočil, da v incidentu ni bilo žrtev ali poškodovanih med lokalnim prebivalstvom. Poškodovana je bila električna napeljava blizu zaselka Nagibin v okrožju Čertkovski, zaradi česar je več kot 200 gospodinjstev ostalo brez elektrike.

Na podnebni konferenci COP30 v Belem, več kot 30 držav, vključno s Francijo in Združenim kraljestvom, pritiska na brazilsko predsedstvo, da v končni sporazum vključi zavezo o postopni opustitvi fosilnih goriv. Te države so v pismu opozorile, da bodo blokirale vsak dogovor, ki ne bo vključeval jasnega načrta za prehod na čistejšo energijo. Pogajanja so se zapletla, saj se konferenca bliža koncu, pri čemer se države ne morejo dogovoriti o ključnih vprašanjih glede prihodnosti fosilnih goriv.

V javnost so prišle dodatne informacije o načrtu Donalda Trumpa za končanje vojne v Ukrajini. Predlog predvideva omejitev velikosti ukrajinske vojske in umik ukrajinskih sil iz vzhodnega Donecka. Poleg prepustitve ozemlja Rusiji naj bi načrt vključeval tudi preprečitev širitve zveze NATO.

Ameriško zasebno podjetje naj bi prevzelo izgradnjo in upravljanje plinovoda, ki bo Bosno in Hercegovino povezal s plinskim omrežjem na Hrvaškem. Ameriški odpravnik poslov v Sarajevu, John Ginkel, je na sestanku s predstavniki oblasti v Federaciji BiH predstavil ta predlog. Projekt naj bi se začel na Krku.

Stéphanie Vaillancourt, vodja kanadske divizije AtkinsRéalis Group Inc., je izrazila optimizem, da bi bil Quebec sprejemljiv za nov naftovod skozi provinco. Dejala je, da se zdi, da se stališče spreminja, in opozorila, da je premier François Legault dejal, da so Quebecani pripravljeni na naftovod, kar je v nasprotju z močnim nasprotovanjem propadlemu projektu Energy East pred desetletjem.

Severnokorejski voditelj Kim Jong-un se je udeležil slovesnosti ob odprtju hidroelektrarne v provinci Kangwon. Gre za šesto tovrstno elektrarno, zgrajeno v regiji, ki se sooča s kroničnim pomanjkanjem električne energije. Slovesnost ob zagonu elektrarne Hoeyang Army-People Power Station je potekala prejšnji dan, Kim pa je v svojem govoru pohvalil gradnjo, ki odpira obete za rešitev problema z elektriko, ključnega za razvoj gospodarstva in izboljšanje življenjskih pogojev.

Argentina je oktobra dosegla zgodovinski rekord v proizvodnji nafte, s 859.500 sodčki na dan, kar je največ v zadnjih 27 letih. Rast proizvodnje je spodbudilo nahajališče Vaca Muerta, ki postaja ključni element argentinskega energetskega sektorja.

Zakon, ki ga je sprejel ameriški senat, bo obnovil dostop rudarske industrije do premoga v severovzhodnem Wyomingu, na območju Powder River Basin, ki je vir približno 40 % vsega premoga v ZDA. Ta poteza predstavlja preobrat v politiki predsednika Bidna in bo verjetno dobila podpis predsednika Trumpa.

Trumpova administracija je razkrila petletni načrt za izvedbo do 34 dražb za zakup pravic za vrtanje nafte in plina v Mehiškem zalivu in v zveznih vodah ob obalah Aljaske. Načrt predvideva šest prodaj zakupnih pogodb med leti 2027 in 2030 na območjih ob kalifornijski obali in novih vrtanj ob obali Floride na območjih, oddaljenih vsaj 160 kilometrov od obale.

Italijansko pravosodje je odobrilo izročitev osumljenca za napade na plinovoda Severni tok Nemčiji. Izročitev bo izvedena prihodnji teden.

Administracija predsednika Donalda Trumpa je napovedala načrte za odprtje zveznih voda ob obalah Kalifornije, Floride in Aljaske za nove najeme za pridobivanje nafte in plina. Ta poteza je del Trumpovega prizadevanja za izkoriščanje ameriških zalog energije na morju. Predvidoma bo med letoma 2025 in 2031 na voljo do 34 novih licenc za vrtanje v Mehiškem zalivu in v zveznih vodah ob obalah Aljaske in Kalifornije.

Medtem ko ZDA razpravljajo o fosilnih gorivih, Kitajska gradi sisteme čiste energije za prihodnost, s čimer si zagotavlja vodilno vlogo v zelenem prehodu.

Kljub avstralski prepovedi uvoza ruske nafte je bilo to prepoved enostavno obiti. Za nekatere prebivalce Avstralije, ki imajo ukrajinske sosede, pa je to postalo osebno vprašanje in so se aktivno vključili v kampanjo za popolno blokado uvoza ruske nafte.

Velika Britanija je razširila sankcijsko izjemo, ki omogoča transakcije z bolgarskimi operacijami družbe Lukoil. Izjema bo zdaj vključevala še dve hčerinski družbi, Lukoil-Bolgarija Bunker in Lukoil Aviation Bolgarija, je sporočila britanska vlada. Pred tem so ZDA Bolgariji odobrile odlog glede sankcij proti Lukoilu.

Indijska družba Reliance Industries je prenehala uvažati rusko nafto v svojo rafinerijo, ki je namenjena izključno izvozu. Odločitev je bila sprejeta zaradi uskladitve z evropskimi sankcijami, ki prepovedujejo uvoz goriva ruskega porekla. Podjetje bo tako izvažalo le nafto, ki ni ruskega izvora.

Romunija se bo solidarno pridružila sankcijam Združenih držav Amerike proti podjetju Lukoil, ki bodo začele veljati 21. novembra. Vlada bo pripravila osnutek uredbe, ki bo vzpostavila splošen mehanizem za podobne situacije.

Evropska unija zaostruje ukrepe proti ruski "senčni floti" in pripravlja nove ukrepe za omejitev delovanja nezakonitih tankerjev z nafto v Baltskem morju. Cilj je preprečiti Moskvi izogibanje sankcijam z večjim pritiskom, okrepljenim nadzorom in hitrejšimi sankcijami.