Sirska vojska je na severovzhodu države prevzela nadzor nad največjim naftnim poljem Omar in najdiščem zemeljskega plina Conoco. Do prevzema strateško pomembne energetske infrastrukture je prišlo po umiku kurdskih Sirskih demokratičnih sil (SDF) z omenjenega območja. Sile pod poveljstvom Damaska so s tem znatno okrepile svoj nadzor nad ključnimi naravnimi viri v regiji. Poleg naftnih in plinskih polj je vojska zasedla tudi strateško pomemben jez Tabka na reki Evfrat, kjer se nahaja ena največjih hidroelektrarn v državi. Ta premik pomeni pomembno spremembo v nadzoru nad sirsko infrastrukturo, saj so bila ta območja dlje časa v rokah kurdskih sil, ki so uživale podporo mednarodne koalicije. Ponovna vzpostavitev nadzora s strani osrednje vlade v Damasku nakazuje na novo fazo v konsolidaciji državne oblasti na vzhodu države. Operacija je potekala brez poročil o večjih spopadih med umikajočimi se silami SDF in prodirajočo sirsko vojsko. Prevzem teh objektov bo sirskemu režimu omogočil dostop do prepotrebnih prihodkov od prodaje nafte in stabilnejšo oskrbo z električno energijo, kar je ključno za povojno obnovo države pod vodstvom Bašarja al Asada.

V nedeljo je več kot 200.000 gospodinjstev v okupiranem delu ukrajinske regije Zaporožje ostalo brez električne energije po napadih z ukrajinskimi droni, ki so poškodovali lokalno energetsko infrastrukturo. Ruske okupacijske oblasti, ki jih vodi Jevgenij Balicki, so potrdile obsežne izpade in napade pripisale ukrajinski vojski. Gre za enega večjih povračilnih udarcev na infrastrukturo pod ruskim nadzorom, ki se je zgodil v času, ko se v Združenih državah Amerike odvijajo diplomatski pogovori o morebitnem končanju spopadov. Hkrati so ruske sile nadaljevale silovito obstreljevanje ukrajinskih regij pod nadzorom Kijeva. V zadnjih nočnih napadih na šest ukrajinskih regij sta bili ubiti najmanj dve osebi, več deset pa je bilo ranjenih. Rusija je svojo strategijo ponovno usmerila v uničevanje ukrajinskega energetskega omrežja, kar povzroča hude težave civilnemu prebivalstvu in otežuje delovanje osnovnih storitev v zimskem času. Na humanitarnem področju ostajajo odnosi med državama napeti, saj je ruska komisarka za človekove pravice Tatjana Moskalkova pogoje Kijeva za vrnitev 12 prebivalcev Kurske oblasti označila za nesprejemljive. Napadi na obeh straneh fronte se stopnjujejo, medtem ko se mednarodna skupnost osredotoča na pogajanja v Miamiju, kjer se srečujejo ameriški in ukrajinski uradniki, da bi razpravljali o nadaljnji podpori in strategiji za končanje vojne.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je opozoril na vse intenzivnejše ruske napade z brezpilotnimi letalniki, ki so usmerjeni predvsem v ukrajinski jedrski energetski sistem in kritično infrastrukturo. V zadnjem valu napadov sta po navedbah Kijeva umrli dve osebi, več deset pa je bilo ranjenih. Ruske sile so z droni in raketami ponoči ciljale več regij, kar je povzročilo nove prekinitve v oskrbi z električno energijo. Na zasedenih območjih južne Ukrajine je zaradi poškodb na omrežju brez električne energije ostalo na tisoče ljudi, so potrdile proruske oblasti, ki jih je nastavil Kremelj. Rusija je svojo strategijo napadov na energetsko mrežo stopnjevala zlasti v zimskem času, s čimer želi oslabiti odpornost ukrajinskega prebivalstva in povzročiti gospodarsko nestabilnost. Moskva obenem trdi, da so napadi povračilni ukrep za ukrajinske napade na rusko ozemlje. Zelenski je mednarodno skupnost pozval k dodatni zaščiti jedrskih objektov, saj bi poškodbe na teh sistemih lahko povzročile nepopravljivo katastrofo. Kljub prizadevanjem za mirovna pogajanja se vojaške operacije na obeh straneh nadaljujejo, pri čemer nobena stran ne kaže pripravljenosti na ozemeljske koncesije. Razmere na terenu ostajajo napete, saj se napadi na energetsko infrastrukturo izvajajo sistematično in z dolgoročnimi posledicami za civilno prebivalstvo.

Po ukrajinskih napadih na energetsko infrastrukturo v regiji Zaporožje, ki je pod rusko zasedbo, je brez električne energije ostalo več kot 213.000 gospodinjstev. Predstavniki ruskih okupacijskih oblasti v regiji so za prekinitev dobave neposredno obtožili Kijev. Gre za obsežen izpad, ki dodatno zaostruje humanitarne razmere na zasedenih območjih južne Ukrajine. Istočasno se Ukrajina sooča z lastnimi težavami pri oskrbi z energijo, saj si pristojne službe drugod po državi prizadevajo vzpostaviti dobavo po nedavnih obsežnih ruskih napadih. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je zaradi kritičnih razmer v energetskem sektorju ta teden že razglasil izredne razmere. Napadi na energetsko omrežje so postali osrednji element vojne taktike obeh strani, kar močno vpliva na civilno prebivalstvo. Sistematično uničevanje energetske infrastrukture povzroča dolgotrajno gospodarsko škodo in otežuje delovanje osnovnih storitev. Medtem ko Moskva krivi Ukrajino za izpade na zasedenih območjih, ukrajinska stran opozarja na nenehne ruske zračne napade z droni in raketami, ki ciljajo predvsem na proizvodne in distribucijske zmogljivosti v šestih regijah pod nadzorom Kijeva.

Ukrajinska vojska je nadaljevala sistematične napade z droni na rusko energetsko infrastrukturo, pri čemer je bil zadnji cilj naftna rafinerija Afipski v Krasnodarju na jugu Rusije, blizu Črnega morja. Ruske oblasti so poročale o manjšem požaru v rafineriji, ki je izbruhnil po strmoglavljenju drona na objekt.

Ukrajina je nadaljevala s sistematičnimi napadi z droni na rusko naftno industrijo, pri čemer je bila ponovno tarča rafinerija na jugu Rusije. Ruska protizračna obramba je sestrelila 128 dronov nad severnim, južnim, vzhodnim in osrednjim delom Ukrajine, vendar je bilo zabeleženih šestindvajset udarcev na devetih lokacijah.

Ruske sile so v zadnjih napadih na ukrajinski mesti Harkov in Sumi povzročile novo smrtno žrtev in ranile več civilistov. V Harkovu je bila v ruskem zračnem napadu ubita 20-letna ženska, kar potrjujejo lokalni viri in reševalne službe. Napadi so bili usmerjeni na civilno infrastrukturo in stanovanjska območja, kar se sklada z okrepljeno rusko strategijo zračnih operacij proti mestnim središčem. V mestu Sumi na severovzhodu države je ruski zračni napad zadel stanovanjsko četrt, pri čemer so bili ranjeni štirje ljudje. Med ranjenimi je tudi sedemletni otrok, kar znova poudarja visoko ceno konfliktov za civilno prebivalstvo. Po podatkih ukrajinskih reševalnih služb je bilo v napadu poškodovanih najmanj 15 stanovanjskih zgradb, kar povzroča dodatno humanitarno stisko v regiji. Najnovejši val napadov sledi nizu preteklih ruskih ofenziv z droni in raketami, ki so v preteklosti že terjale številna življenja v Kijevu in drugih ukrajinskih mestih. Ukrajinski uradniki opozarjajo, da so tovrstni napadi del sistematičnega ustrahovanja prebivalstva, medtem ko mednarodna skupnost obsoja uporabo sile proti civilnim ciljem.

Rusija je izvedla napade na vojaško in energetsko infrastrukturo v Ukrajini, pri čemer je uporabila visoko precizno orožje in drone. Medtem pa ukrajinska brigada Rubizh poroča, da Rusija nima težav s človeškimi viri in nadaljuje z ofenzivnimi operacijami, kljub nekaterim območjem, kjer so utrpeli znatne izgube in so zato začasno prekinili napade. To je potrdil Danylo Denysenko, vodja izvidnice divizije zračne obrambe brigade Rubizh.

V Avstriji, natančneje v zvezni deželi Gradiščanska, sta se začela graditi dva nova kmetijsko-fotovoltaična obrata v Parndorfu in Gattendorfu. Ta projekta omogočata dvojno rabo zemljišč – za proizvodnjo sončne energije in nadaljnjo kmetijsko rabo. Pričakuje se, da bosta oba obrata začela obratovati do konca leta 2025. Medtem v nemškem okrožju Weilheim-Schongau beležijo hitro rast proizvodnje sončne energije, ki se je v enem letu povečala za približno 25 odstotkov. Ta porast pa povzroča tudi težave, saj morajo nekatere naprave občasno izklapljati zaradi preobremenitve omrežja.

V več ukrajinskih regijah, vključno s Hmeljnickim, Mikolajivom in Harkovom, so v nočnih urah odjeknile silovite eksplozije. Po poročanju ukrajinskih medijev in tiskovne agencije Tass so se zračni napadi razširili na obsežen del države, kar je sprožilo zračne alarme v Kijevu ter v Dnipropetrovski, Odeški, Poltavski, Sumski in Černigovski oblasti. Napadi so povzročili resne motnje v osnovni infrastrukturi, zlasti v mestu Sumi, kjer so zabeležili prekinitve pri oskrbi z električno energijo in vodo. Poleg omenjenih lokacij so o eksplozijah poročali tudi iz Hersona, ki je pod nadzorom Kijeva, ter iz okolice mesta Izjum v harkovski regiji. Ukrajinske oblasti so v številnih regijah razglasile opozorilo pred zračnimi napadi, medtem ko so reševalne službe na terenu ocenjevale škodo. Poročila o morebitnih žrtvah v tem trenutku še niso potrjena, vendar je materialna škoda na energetskem omrežju po prvih podatkih precejšnja. Dogodki predstavljajo nadaljevanje intenzivnih zračnih operacij na ukrajinskem ozemlju, ki ciljajo predvsem na logistična vozlišča in kritično infrastrukturo. Prebivalce prizadetih območij so pozvali, naj ostanejo v zakloniščih, dokler nevarnost ne mine. Stanje v Sumiju ostaja kritično, saj so lokalne oblasti potrdile, da so neposredni zadetki vplivali na komunalne storitve, kar otežuje bivanje civilnemu prebivalstvu v mestu.

OMV Petrom in NewMed Energy Balkan, podružnica NewMed Energy, sta podpisala pogodbo za vrtalno ladjo za vrtanje dveh raziskovalnih vrtin na morju v bolgarskem Črnem morju, kar pomeni pomemben korak naprej pri iskanju nafte in plina v regiji. Vrtanje naj bi se začelo jeseni. Hkrati sta OMV Petrom in Romgaz začela z infrastrukturnimi naložbami v višini 750 milijonov evrov za projekt Neptun Deep, obsežen projekt pridobivanja zemeljskega plina v romunskem delu Črnega morja, potem ko sta pridobila ustrezno dovoljenje romunskega nacionalnega regulativnega organa za energijo (ANRE).

Združeno kraljestvo je potrdilo končno investicijsko odločitev za jedrsko elektrarno Sizewell C v Suffolku, potem ko je energetski minister Ed Miliband podpisal odločitev za razvoj, ki naj bi po novem stala 38 milijard funtov (približno 43,8 milijarde evrov). To je skoraj dvakrat več od prvotnega proračuna projekta. Vlada je sklenila dogovor z skupino investitorjev za izgradnjo elektrarne, ki bo oskrbovala milijone gospodinjstev.

Iran načrtuje izgradnjo tisoč sončnih elektrarn, vsaka z močjo treh megavatov, po vsej državi do konca marca 2026. Novico je potrdil Alireza Parandemotlag, uradnik iranske Organizacije za obnovljive viri energije. Cilj projekta je povečanje proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov in zmanjšanje odvisnosti od fosilnih goriv.

Ukrajinska mornarica je napadla ključni komunikacijski center ruske flote v Sevastopolu na Krimu. Po navedbah ukrajinskega generalštaba naj bi center koordiniral operacije ruske mornarice v Črnem morju. Napad predstavlja pomemben udarec za ruske komunikacijske zmogljivosti v regiji.

Ruska federacija je v ponedeljek izvedla silovit napad na drugo največje ukrajinsko mesto Harkov, kjer je pet raketnih izstrelkov zadelo in poškodovalo kritično energetsko infrastrukturo. Po navedbah lokalnih oblasti so napadi povzročili dodatno škodo na že tako oslabljenem energetskem omrežju države, ki je tarča sistematičnega uničevanja. Poleg napadov na severovzhodu države so ruske sile ciljale tudi jugovzhodno mesto Dnipro, kjer je bilo zadeto podjetje v lasti ameriškega kmetijskega giganta Bunge. Napad na obrat podjetja Bunge predstavlja neposreden udarec gospodarskim subjektom s tujim kapitalom v regiji, kar bi lahko še dodatno zaostrilo napetosti med Moskvo in Washingtonom. Ukrajinski uradniki so potrdili, da se spopadi in zračni napadi na civilno ter industrijsko infrastrukturo stopnjujejo, medtem ko se energetska podjetja trudijo vzdrževati oskrbo prebivalstva. Dogodki potrjujejo nadaljevanje ruske strategije uničevanja vitalnih virov pred zimskimi meseci, kar je neposredno povezano s preteklimi obsežnimi napadi na omrežje.

Rusija je izvedla obsežen napad z droni in raketami na Kijev, pri čemer je bilo ubitih najmanj 15 ljudi, 48 pa je ranjenih. Med drugim je bila poškodovana tudi zgradba delegacije Evropske unije. Napad je bil široko obsojen, evropski voditelji pa so ga označili za barbarstvo. EU je zaradi napada poklicala ruskega odposlanca in napovedala nove sankcije proti Moskvi. Ukrajinski uradniki so potrdili uspešen ukrajinski napad na rusko korveto v Azovskem morju.

Ukrajinska delegacija, ki jo vodi vodja urada predsednika Kirilo Budanov, je prispela v Miami na Floridi, kjer se bodo z ameriškimi partnerji pogovarjali o podrobnostih mirovnega sporazuma za končanje vojne z Rusijo. Načrtovano je srečanje s ključnimi predstavniki prihajajoče ameriške administracije, vključno s Stivenom Vitkofom in Džaredom Kušnerjem. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je poudaril, da je glavni cilj obiska predstavitev dejanskih razmer na terenu in posledic ruskih napadov, ki po njegovih besedah nenehno slabšajo možnosti za dialog. Medtem ko potekajo diplomatska prizadevanja, so razmere na fronti še naprej napete. Ruske sile so na več smereh okrepile pritiske, kar je ukrajinsko vojsko prisililo v nadzorovan umik na določenih delih vzhodne in južne bojiščnice, da bi preprečili operativni zlome. Kljub tradicionalnemu zimskemu zatišju začetek leta 2026 zaznamujejo intenzivne ruske ofenzivne operacije, ki so povzročile tudi hudo energetsko krizo v Kijevu in Odesi. Zelenski je zaradi uničene energetske infrastrukture ukazal čim hitrejši uvoz električne energije in opreme, hkrati pa opozoril na podatke obveščevalnih služb o pripravah Moskve na nove masovne napade. V luči teh dogodkov je nemška stranka AfD pozvala zvezno vlado k neposrednemu dialogu s Putinom in svetovala Zelenskemu, naj sprejme kompromise, saj Rusija po njihovem mnenju na bojišču ne bo izgubila zasedenih ozemelj.

Ukrajina je izvedla obsežen zračni napad na Rusijo z najmanj 361 droni, pri čemer je bila tarča tudi velika rafinerija Kirishi na severozahodu Rusije. Napad je povzročil kratek požar v rafineriji.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je pozval k večji mednarodni pomoči za zaščito ukrajinske energetske infrastrukture pred ruskimi napadi. Poudaril je, da so sistemi zračne obrambe in zaščita energetske infrastrukture trenutno najvišje prioritete Ukrajine, saj ruski napadi ne pojenjajo.

Ruske sile zračne obrambe so v zadnjih 24 urah sestrelile dva izstrelka HIMARS in 162 ukrajinskih brezpilotnih letal, je sporočilo rusko obrambno ministrstvo. Poleg tega so ruske sile uničile tudi dve vodeni letalski bombi. Ločeno so ruske enote ponoči prestregle in uničile 26 ukrajinskih dronov, od tega 15 nad Rostovsko regijo, štiri nad Orlovsko regijo in tri nad Brjansko regijo. Ruska vojska je tudi napadla radarsko postajo ukrajinske protizračne obrambe.