Več kot 1000 stanovanjskih blokov v ukrajinski prestolnici Kijev je po poročanju lokalnih oblasti v nedeljo ostalo brez daljinskega ogrevanja zaradi obsežnih ruskih zračnih napadov, ki so bili izvedeni v petek zgodaj zjutraj. Ruska vojska je v zadnjem tednu stopnjevala napade na energetsko in civilno infrastrukturo v državi, kar je povzročilo obsežno škodo na mestnih sistemih za oskrbo z energijo. Kljub prizadevanjem tehničnih ekip za sanacijo omrežja, so številni prebivalci sredi zime ostali v neogrevanih domovih. Mestni uradniki v Kijevu so potrdili, da so posledice zadnjega vala raketnih napadov in napadov z droni izjemno hude, saj so zadeli ključne objekte, ki zagotavljajo toploto prebivalstvu. To se dogaja v času ekstremnih vremenskih razmer, kar še dodatno ogroža varnost in zdravje civilistov. Reševalne službe in vzdrževalci so na terenu, vendar zahtevnost popravil na poškodovanih energetskih vozliščih upočasnjuje vzpostavitev normalne oskrbe. Najnovejši napadi so del širše ruske strategije uničevanja ukrajinske kritične infrastrukture, s katero Moskva stopnjuje pritisk na ukrajinsko vodstvo. Po navedbah ukrajinske strani so bili napadi izvedeni z uporabo različnih vrst manevrirnih raket in dronov samomorilcev. Medtem ko se Kijev trudi sanirati škodo, se v mednarodni skupnosti krepijo razprave o nadaljnji obrambni pomoči Ukrajini za zaščito njenega zračnega prostora.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v luči silovitega ruskega obstreljevanja poudaril, da lahko rusko norost zaustavijo le združene moči Evrope in Združenih držav Amerike. Rusija je v preteklem tednu na ukrajinsko ozemlje izstrelila približno 1100 dronov, 890 vodenih bomb in več kot 50 raket, kar je povzročilo kritične izpade v oskrbi z električno energijo in ogrevanjem. V prestolnici Kijev je več kot tisoč stavb ostalo brez ogrevanja pri temperaturah pod minus 12 stopinj Celzija, kar ukrajinski vrh označuje za ciničen teror nad civilnim prebivalstvom v najhladnejših dneh leta. Zelenski je izpostavil, da ruska vojna proti Ukrajini po trajanju že dosega okvirje druge svetovne vojne, natančneje konflikta med nacistično Nemčijo in Sovjetsko zvezo. Prioriteta ukrajinskih obrambnih sil ostaja dobava raket za sisteme protizračne obrambe, za kar si Kijev prizadeva v pogovorih z zahodnimi partnerji. Medtem ko ukrajinske sile stopnjujejo pritisk z operacijami na ruske naftne platforme, Rusija po navedbah upokojenega generalmajorja Mitra Kovača ne bo pristala na prisotnost nobene baze zveze NATO na ukrajinskem ozemlju. Razmere na bojiščih ostajajo napete, zlasti v Donbasu in Zaporožju, kjer ruske sile kljub velikim izgubam nadaljujejo z ofenzivnimi dejavnostmi. Zelenski je opozoril, da Rusija namerno izkorišča ledene temperature za stopnjevanje pritiska na prebivalstvo, medtem ko ukrajinska stran pospešuje pogovore o novih pošiljkah vojaške pomoči iz evropskih skladišč in zalog Združenih držav Amerike. Po besedah ukrajinskega predsednika ruski režim dnevno beleži najmanj tisoč ubitih vojakov, kar ocenjuje kot ceno, ki jo Vladimir Putin plačuje za nadaljevanje agresije.

Ruske gasilske enote so v soboto, 11. januarja 2026, uspešno pogasile odprti ogenj na naftnem skladišču v okrožju Oktjabrski v regiji Volgograd. Požar je izbruhnil v noči na petek po napadu ukrajinskih oboroženih sil z brezpilotnimi letalniki, katerih deli so po navedbah lokalnih oblasti padli na območje skladišča. Lokalna administracija je sporočila, da nevarnosti za prebivalstvo ni več in da je bila grožnja širjenja ognja popolnoma odpravljena. Incident predstavlja nadaljevanje stopnjevanja napadov na rusko energetsko infrastrukturo, ki jo ukrajinska stran cilja zaradi logističnega pomena za vojaške operacije. Guverner regije Andrej Bočarov je potrdil, da so bili vsi viri vžiga pod nadzorom v manj kot 24 urah po prvotnem napadu. Kljub materialni škodi na rezervoarjih za nafto o žrtvah ali poškodovanih med civilnim prebivalstvom ali uslužbenci skladišča ne poročajo. Napadi z brezpilotniki na tovrstne objekte so postali stalnica v konfliktu, saj neposredno vplivajo na oskrbovalne verige in povzročajo precejšnje finančne izgube naftnemu sektorju. Ruska protiletalska obramba naj bi sicer prestregla del letalnikov, vendar so padajoči deli povzročili vžig naftnih derivatov, kar je zahtevalo obsežno intervencijo specializiranih gasilskih ekip.

Ukrajinska vojska je nadaljevala sistematične napade z droni na rusko energetsko infrastrukturo, pri čemer je bil zadnji cilj naftna rafinerija Afipski v Krasnodarju na jugu Rusije, blizu Črnega morja. Ruske oblasti so poročale o manjšem požaru v rafineriji, ki je izbruhnil po strmoglavljenju drona na objekt.

Ukrajina je nadaljevala s sistematičnimi napadi z droni na rusko naftno industrijo, pri čemer je bila ponovno tarča rafinerija na jugu Rusije. Ruska protizračna obramba je sestrelila 128 dronov nad severnim, južnim, vzhodnim in osrednjim delom Ukrajine, vendar je bilo zabeleženih šestindvajset udarcev na devetih lokacijah.

V Zaporoški oblasti je zaradi obsežnih okvar na infrastrukturi brez oskrbe z električno energijo ostalo 117 naselij oziroma več kot 46.125 naročnikov. Guverner regije Jevgenij Balicki je 11. januarja sporočil, da so izpadi prizadeli pet okrožij, vključno s Tokmaškim, Vasiljevskim in Kamensko-Dneprovskim okrožjem ter deli mestnih območij Melitopolja in Berdjanska. Poleg težav z elektriko se je sedem naselij s skupno skoraj 11.000 prebivalci soočilo tudi s prekinitvijo oskrbe s pitno vodo. Ruski uradniki so sporočili, da so strokovne ekipe takoj pričele z odpravljanjem posledic in sanacijo omrežja. Čeprav so nekateri viri omenjali možnost ukrajinskih napadov z brezpilotnimi letalniki kot vzrok za pretekle podobne incidente, v tem konkretnem primeru uradna pojasnila izpostavljajo predvsem tehnične okvare in nujna popravila. Situacija predstavlja resen humanitarni izziv za lokalno prebivalstvo v zimskih razmerah. To področje je sicer stalno pod pritiskom zaradi vojnega stanja, kar povzroča nestabilnost celotne energetske mreže. Kljub navedbam o vzpostavljanju ponovne oskrbe ostaja tveganje za nove izpade visoko, saj je infrastruktura v južnem delu Ukrajine pod ruskim nadzorom pogosto tarča vojaških operacij ali pa je slabo vzdrževana.

Rusija je izvedla napade na vojaško in energetsko infrastrukturo v Ukrajini, pri čemer je uporabila visoko precizno orožje in drone. Medtem pa ukrajinska brigada Rubizh poroča, da Rusija nima težav s človeškimi viri in nadaljuje z ofenzivnimi operacijami, kljub nekaterim območjem, kjer so utrpeli znatne izgube in so zato začasno prekinili napade. To je potrdil Danylo Denysenko, vodja izvidnice divizije zračne obrambe brigade Rubizh.

V Avstriji, natančneje v zvezni deželi Gradiščanska, sta se začela graditi dva nova kmetijsko-fotovoltaična obrata v Parndorfu in Gattendorfu. Ta projekta omogočata dvojno rabo zemljišč – za proizvodnjo sončne energije in nadaljnjo kmetijsko rabo. Pričakuje se, da bosta oba obrata začela obratovati do konca leta 2025. Medtem v nemškem okrožju Weilheim-Schongau beležijo hitro rast proizvodnje sončne energije, ki se je v enem letu povečala za približno 25 odstotkov. Ta porast pa povzroča tudi težave, saj morajo nekatere naprave občasno izklapljati zaradi preobremenitve omrežja.

OMV Petrom in NewMed Energy Balkan, podružnica NewMed Energy, sta podpisala pogodbo za vrtalno ladjo za vrtanje dveh raziskovalnih vrtin na morju v bolgarskem Črnem morju, kar pomeni pomemben korak naprej pri iskanju nafte in plina v regiji. Vrtanje naj bi se začelo jeseni. Hkrati sta OMV Petrom in Romgaz začela z infrastrukturnimi naložbami v višini 750 milijonov evrov za projekt Neptun Deep, obsežen projekt pridobivanja zemeljskega plina v romunskem delu Črnega morja, potem ko sta pridobila ustrezno dovoljenje romunskega nacionalnega regulativnega organa za energijo (ANRE).

Neznani napadalci so na jugu Tajske v provincah Narathiwat, Pattani in Yala v usklajeni akciji razstrelili enajst bencinskih servisov v lasti naftne in plinske družbe PTT. Po poročanju tajske televizijske postaje Thai PBS so eksplozije povzročile obsežno materialno škodo na infrastrukturi energetskega giganta. Lokalne oblasti so potrdile, da je bil v napadih ranjen najmanj en pripadnik varnostnih sil, ki je bil v času eksplozij v bližini enega izmed objektov. Prizorišča napadov so nemudoma zavarovali vojaki in policisti, ki preiskujejo morebitne povezave s separatističnimi skupinami, ki so v preteklosti že delovale na tem območju. Incidenti so povzročili prestrašenost med lokalnim prebivalstvom in začasno prekinitev oskrbe z gorivom v omenjenih provincah. Čeprav za zdaj nobena skupina ni uradno prevzela odgovornosti za napade, varnostni analitiki domnevajo, da gre za nadaljevanje dolgoletnih napetosti na muslimanskem jugu države.

Združeno kraljestvo je potrdilo končno investicijsko odločitev za jedrsko elektrarno Sizewell C v Suffolku, potem ko je energetski minister Ed Miliband podpisal odločitev za razvoj, ki naj bi po novem stala 38 milijard funtov (približno 43,8 milijarde evrov). To je skoraj dvakrat več od prvotnega proračuna projekta. Vlada je sklenila dogovor z skupino investitorjev za izgradnjo elektrarne, ki bo oskrbovala milijone gospodinjstev.

Iran načrtuje izgradnjo tisoč sončnih elektrarn, vsaka z močjo treh megavatov, po vsej državi do konca marca 2026. Novico je potrdil Alireza Parandemotlag, uradnik iranske Organizacije za obnovljive viri energije. Cilj projekta je povečanje proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov in zmanjšanje odvisnosti od fosilnih goriv.

Ukrajinska mornarica je napadla ključni komunikacijski center ruske flote v Sevastopolu na Krimu. Po navedbah ukrajinskega generalštaba naj bi center koordiniral operacije ruske mornarice v Črnem morju. Napad predstavlja pomemben udarec za ruske komunikacijske zmogljivosti v regiji.

Ruska federacija je v ponedeljek izvedla silovit napad na drugo največje ukrajinsko mesto Harkov, kjer je pet raketnih izstrelkov zadelo in poškodovalo kritično energetsko infrastrukturo. Po navedbah lokalnih oblasti so napadi povzročili dodatno škodo na že tako oslabljenem energetskem omrežju države, ki je tarča sistematičnega uničevanja. Poleg napadov na severovzhodu države so ruske sile ciljale tudi jugovzhodno mesto Dnipro, kjer je bilo zadeto podjetje v lasti ameriškega kmetijskega giganta Bunge. Napad na obrat podjetja Bunge predstavlja neposreden udarec gospodarskim subjektom s tujim kapitalom v regiji, kar bi lahko še dodatno zaostrilo napetosti med Moskvo in Washingtonom. Ukrajinski uradniki so potrdili, da se spopadi in zračni napadi na civilno ter industrijsko infrastrukturo stopnjujejo, medtem ko se energetska podjetja trudijo vzdrževati oskrbo prebivalstva. Dogodki potrjujejo nadaljevanje ruske strategije uničevanja vitalnih virov pred zimskimi meseci, kar je neposredno povezano s preteklimi obsežnimi napadi na omrežje.

Rusija je izvedla obsežen napad z droni in raketami na Kijev, pri čemer je bilo ubitih najmanj 15 ljudi, 48 pa je ranjenih. Med drugim je bila poškodovana tudi zgradba delegacije Evropske unije. Napad je bil široko obsojen, evropski voditelji pa so ga označili za barbarstvo. EU je zaradi napada poklicala ruskega odposlanca in napovedala nove sankcije proti Moskvi. Ukrajinski uradniki so potrdili uspešen ukrajinski napad na rusko korveto v Azovskem morju.

Ukrajina je izvedla obsežen zračni napad na Rusijo z najmanj 361 droni, pri čemer je bila tarča tudi velika rafinerija Kirishi na severozahodu Rusije. Napad je povzročil kratek požar v rafineriji.

V nočnih zračnih operacijah med Rusijo in Ukrajino je prišlo do novega stopnjevanja napadov z brezpilotnimi letalniki, ki so povzročili obsežno materialno škodo in zahtevali nove žrtve med civilisti. V ukrajinski regiji Dnipropetrovsk so bili v ruskih napadih ranjeni trije ljudje, tamkajšnja infrastruktura pa je močno poškodovana. Ukrajinske sile so na drugi strani uspešno izvedle povračilni napad na rusko ozemlje, kjer je zaradi zadetka brezpilotnega letalnika izbruhnil obsežen požar v naftni rafineriji v regiji Volgograd. Operacije kažejo na nadaljevanje strategije izčrpavanja, kjer obe strani ciljata predvsem na energetske objekte in logistična vozlišča. Ruski napadi so bili usmerjeni na več ukrajinskih regij, medtem ko Kijev svojo obrambno taktiko vse pogosteje dopolnjuje z napadi globoko v notranjost ruskega ozemlja, da bi omejil oskrbo ruskih sil z derivati. Po navedbah lokalnih oblasti so gasilci v Volgogradu več ur krotili ognjene zublje, preden so požar na rafineriji uspeli omejiti. Intenzivnost spopadov v zračnem prostoru ostaja visoka, kar potrjujejo tudi tuje tiskovne agencije. Današnji dogodki sledijo obdobju nenehnih izmenjav ognja, ki so se v zadnjih mesecih osredotočile na uničevanje civilne in kritične infrastrukture. Kljub prizadevanjem zračne obrambe na obeh straneh številni droni dosežejo svoje cilje, kar povzroča nenehno nestabilnost v regiji in ogroža oskrbo z energijo.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je pozval k večji mednarodni pomoči za zaščito ukrajinske energetske infrastrukture pred ruskimi napadi. Poudaril je, da so sistemi zračne obrambe in zaščita energetske infrastrukture trenutno najvišje prioritete Ukrajine, saj ruski napadi ne pojenjajo.

Ruske sile zračne obrambe so v zadnjih 24 urah sestrelile dva izstrelka HIMARS in 162 ukrajinskih brezpilotnih letal, je sporočilo rusko obrambno ministrstvo. Poleg tega so ruske sile uničile tudi dve vodeni letalski bombi. Ločeno so ruske enote ponoči prestregle in uničile 26 ukrajinskih dronov, od tega 15 nad Rostovsko regijo, štiri nad Orlovsko regijo in tri nad Brjansko regijo. Ruska vojska je tudi napadla radarsko postajo ukrajinske protizračne obrambe.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je po ruskem napadu z novo balistično raketo srednjega dosega Orešnik pozval zahodne zaveznice k uvedbi novih, strožjih sankcij proti Ruski federaciji. Zelenski je poudaril, da bi morala biti krepitev gospodarskih in političnih omejitev proti Moskvi prednostna naloga zahodne zunanje politike. Po njegovem prepričanju je oster mednarodni odziv nujen za preprečitev nadaljnje eskalacije konfliktov. Ukrajinski voditelj je svoje zahteve objavil na družbenih omrežjih, kjer je izpostavil, da trenutni ukrepi niso zadostni za zaustavitev ruskih vojaških operacij. Poziv k sankcijam prihaja v času, ko Rusija uporablja nove tehnologije za napade na cilje ukrajinskih oboroženih sil, kar v Kijevu interpretirajo kot neposreden pritisk na mednarodno skupnost. Zelenski meni, da mora Zahod oblikovati nove mehanizme pritiska, ki bodo neposredno vplivali na rusko vojaško industrijo in finančne vire. S tem želi Ukrajina zagotoviti, da bo cena vojaške agresije za Kremelj postala nevzdržna, hkrati pa s tem poziva k večji enotnosti zaveznic v okviru zveze NATO in Evropske unije.