Azerbajdžan krepi svojo energetsko politiko s prvo pogodbo o dobavi plina Ukrajini. Francija je obtožena klevetanja Azerbajdžana in prikrivanja kolonialne politike z novo resolucijo proti državi. Arabske države pozivajo Hamas k odstopu oblasti v Gazi. Armenija naj bi načrtovala predajo nadzora nad Zangezurjem Turčiji, medtem ko ameriški senator poziva k sklenitvi mirovnega sporazuma med Bakujem in Erevanom, ki bi koristil tudi ZDA.

Madžarski zunanji minister Péter Szijjártó je javno pojasnil stališče Madžarske do vojnega konflikta in vloge ruskih energentov. Poudaril je naloge Madžarov v zvezi z vojno in odgovarjal na "težka vprašanja" glede odnosa države do konflikta in uvoza ruske energije.

Zvezna agencija za omrežja je sprožila postopek proti energetskemu velikanu Westnetz zaradi dolgotrajnih zamud pri izplačilih lastnikom sončnih elektrarn. Lastniki sončnih elektrarn so poročali o večmesečnih čakanjih na denar za elektriko, oddano v omrežje. Težave pri izplačilih so povzročale nezadovoljstvo po vsej državi.

Madžarska se pripravlja na pomemben korak pri razvoju svoje energetske infrastrukture, saj se je po besedah zunanjega ministra Péterja Szijjártója začelo pripravljalno delo za uvedbo majhne modularne jedrske tehnologije. Ta poteza nakazuje, da bi lahko projekt, neuradno imenovan "Paks3", postal resničnost in ne le dolgoročni načrt, kar bi lahko bistveno vplivalo na energetsko stabilnost države.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal uvedbo 25-odstotnih carin na indijske izdelke ter dodatne kazni za Indijo zaradi nakupov vojaške opreme in energentov iz Rusije. Trump je pojasnil, da so carine v Indiji med najvišjimi na svetu, kar že leta ovira trgovinske odnose med ZDA in Indijo. Poleg povišanih carin bo Indija morala plačati tudi določeno "kazen" zaradi sodelovanja z Rusijo.

Ameriško zunanje ministrstvo predvideva, da se je Bela hiša pripravljena spopasti z morebitnimi posledicami sekundarnih sankcij proti ruski naftni trgovini. Hkrati je Kitajska zavrnila zahteve ZDA po opustitvi uvoza ruske nafte, pri čemer se sklicuje na načelo energetske suverenosti. Peking namerava nadaljevati z uvozom ruskih energentov, kar so potrdili tudi med pogovori med ameriškim finančnim ministrom Scottom Bessentom in kitajskimi uradniki.

Donald Trump je v sredo napovedal uvedbo 25-odstotnih carin na blago iz Indije in neopredeljeno kazen za nakup ruske nafte. Ta carina je bistveno višja od 15-odstotnih carin za Evropsko unijo in Japonsko ter 10-odstotnih višja kot za Veliko Britanijo. Trump je poudaril, da so indijske carine med najvišjimi na svetu. Novica o 25-odstotni carini na uvoz iz Indije je povzročila padec delnic podjetja Apple v predsesijskem trgovanju. Carine za Indijo naj bi začele veljati 1. avgusta.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal uvedbo 25-odstotnih carin na indijske izdelke, ki so začele veljati 1. avgusta, in hkrati opozoril na kazni za države, ki trgujejo z Rusijo. Trump je poudaril, da se rok za uvedbo carin ne bo podaljšal. Trumpova administracija je ocenila, da bi carine lahko zmanjšale globalne emisije CO2 za le 0,3 % do leta 2025. V kontekstu carin se je omenjala tudi usoda tovarne oblačil v Lesotu, ki je prenehala z delovanjem. Medtem so se pojavila poročila o kontroverzni predelavi katarskega letala za Trumpa, ki bi stala milijardo dolarjev, kar je sprožilo pomisleke glede zaposlitev in preiskave ameriško-katarskih poslovnih vezi. Poročali so tudi o Trumpovem intervjuju s kandidati za štirizvezdne generale, njegovem razočaranju nad ključnim svetovnim vodjo, ki ga je nekoč hvalil, ter otvoritvi novega golf igrišča v Aberdeenu.

Trumpova administracija je prekinila preferenčno obravnavo za vetrno energijo, ki naj bi bila po njihovem mnenju nezanesljiva in pod tujim nadzorom. Ministrstvo za notranje zadeve (DOI) je v torek sporočilo, da končuje prednostno obravnavo virov energije, ki jih je favorizirala Bidenova administracija, in se osredotoča na energijo, ki služi interesom Američanov.

Zanimanje za jedrsko energijo po svetu narašča, saj se države spopadajo z vse večjim povpraševanjem po električni energiji, potrebo po zagotovitvi zanesljivih virov in zmanjšanju emisij ogljika. Jedrska energija se ponovno ocenjuje kot ključni del energetske mešanice. Rusija si prizadeva za jedrsko diplomacijo v tujini, pri čemer je ruska državna jedrska korporacija Rosatom, vodilna v svetovni jedrski industriji, podpisala memorandum o sodelovanju z ministrstvom za energetiko Nigra. Ta obsežen dogovor pokriva rudarjenje urana, proizvodnjo električne energije in druga področja, kar kaže na strateški pomen jedrske energije in njen vpliv na globalne geopolitične odnose.

Avstrijsko združenje elektroenergetike je pozdravilo osnutek novega zakona o električni energiji (ElWG), ki naj bi prestrukturiral trg z električno energijo in dolgoročno znižal stroške. Vendar so opozorili na morebitno zvišanje cen električne energije in ovire pri naložbah zaradi nedodelanih delov zakona, zato so pozvali k izboljšavam. Zakon je bil že dolgo pričakovan, trenutno pa poteka faza pregleda.

Evropska unija in ZDA so sklenile dogovor o prodaji utekočinjenega zemeljskega plina v vrednosti 750 milijard dolarjev, ki naj bi razbremenil evropsko gospodarstvo. Kljub temu, da je dogovor predstavljen kot pomemben korak, nekateri strokovnjaki, vključno z Ulrichom Reitzom iz FOCUS-online, opozarjajo, da bi lahko močno spodkopal evropske podnebne cilje. Medtem ko Donald Trump pospešeno prodaja ameriški plin, se zdi, da se Evropska komisija sedaj distancira od omenjene vsote, kar nakazuje na morebitno 'zračna številka' dogovora, kot navaja faz.net.

Pojav umetne inteligence (UI) ustvarja veliko povpraševanje po energiji, zato se v Združenih državah Amerike vse bolj poudarja vloga jedrske energije. Jedrske reaktore so začeli razvijati s pomočjo umetne inteligence v Idahu v sodelovanju z Amazonovim oblakom. Vendar pa obstajajo pomisleki, da trenutne politike in financiranje jedrske energije ne omogočajo dovolj hitrega razvoja za sinhronizacijo s hitro rastočimi podatkovnimi centri UI. Kljub ambicijam, da bi jedrska energija hitro podprla povpraševanje po energiji s strani UI, se realnost oddaljuje od teh pričakovanj, kar poudarja potrebo po usklajenih prizadevanjih in ustreznih virih za uresničitev teh ciljev.

Google v luči hitro rastočih potreb po energiji za umetno inteligenco in obveznosti glede zmanjšanja emisij razmišlja o uporabi velikanskih vreč z ogljikovim dioksidom kot rešitvi za umazano energijo. Medtem je avstralska vlada, da bi dosegla cilje za leto 2030, za 25 odstotkov razširila svoj glavni podnebni in energetski program, saj se stroški sončnih panelov in baterij znižujejo. V širšem kontekstu pa nove tehnologije pospešujejo sončno energijo, ki je najhitreje rastoči vir obnovljive energije in ključen dejavnik pri zmanjševanju emisij.

Avstrijski regulator E-Control je predstavil načrte, po katerih naj bi bili stroški omrežnine za oddajo električne energije iz fotovoltaičnih (PV) sistemov v omrežje od leta 2027 zelo nizki, ocenjeni v »majhno centnem območju«. To naj ne bi ogrozilo ekonomske učinkovitosti PV sistemov, kar je zagotovil tudi Alfons Haber iz E-Controla. Vladni načrti so predhodno sprožili precej kritik, med drugim so Zeleni napovedali, da se bodo »postavili po robu«. Netnina za vnos elektrike bo uvedena najprej v začetku leta 2027 in ne bo enaka kot netnina za porabo električne energije. Kljub napovedim o nizkih stroških ostaja možnost pravnih sporov v primeru sprememb cen.

Malezija je zaključila predhodno študijo izvedljivosti glede uporabe jedrske energije kot primarnega vira energije za državo. Začasne ugotovitve kažejo na pomemben potencial jedrske energije za zagotavljanje stabilne, čiste in zanesljive oskrbe. Minister Chang Lih Kang je poudaril, da se Malezija s tem korakom približuje vključitvi jedrske energije v svojo dolgoročno strategijo energetskega prehoda.

Ameriški predsednik Donald Trump je v sredo znova poudaril svojo namero, da bi Združene države Amerike prevzele nadzor nad Grenlandijo. Po njegovih besedah bi s tem strateškim premikom Severnoatlantsko zavezništvo postalo bistveno bolj učinkovito in močno, hkrati pa je dodal, da je vsaka druga možnost, ki ne bi vključevala ameriškega nadzora nad otokom, za Washington nesprejemljiva. Trumpova retorika odraža geopolitične ambicije po zavarovanju Arktike, ki je bogata z naravnimi viri, vključno z nafto in redkimi zemljami. Kljub temu da so prebivalci otoka, lokalne oblasti in številni evropski voditelji načrte o priključitvi že večkrat zavrnili, Trump vztraja pri svojem stališču. Grenlandija, ki je avtonomno ozemlje pod dansko krono, po mnenju ameriške administracije predstavlja ključno obrambno točko pred vplivom Rusije in Kitajske v regiji. Trumpove izjave so povzročile nove napetosti v diplomatskih odnosih z Dansko in sprožile vprašanja o prihodnosti zavezniških odnosov znotraj Nata. Nadaljevanje tovrstnih pritiskov kaže na zaostritev ameriške zunanje politike glede ozemeljske suverenosti v arktičnem krogu. Medtem ko Danska poudarja, da otok ni naprodaj, Trumpov kabinet strateški nadzor povezuje z dolgoročno nacionalno varnostjo Združenih držav Amerike in gospodarskimi koristmi, ki jih prinašajo obsežne energetske rezerve na tem območju.

Ukrajinska verhovna rada je v sredo, 14. januarja, potrdila imenovanje Denisa Šmihala na položaj prvega podpredsednika vlade in ministra za energetiko. Za njegovo imenovanje je po neuspešnem glasovanju prejšnji dan tokrat glasovalo 248 poslancev, kar je preseglo minimalno zahtevano večino 226 glasov. Šmihal je na tem mestu nasledil prejšnjega vršilca dolžnosti, položaj ministra za energetiko pa je bil pred tem prazen skoraj dva meseca. Poleg Šmihala so poslanci potrdili tudi nekatere druge ključne spremembe v vladnem kabinetu, vključno z imenovanjem Mihajla Fedorova na čelo obrambnega ministrstva. Šmihal, ki je pred tem opravljal funkcijo ministra za obrambo, bo sedaj prevzel enega najpomembnejših resorjev v državi, ki vključuje upravljanje energetskega sektorja in usklajevanje vladnih politik na najvišji ravni. Postopek imenovanja je v parlamentu sprva naletel na težave, saj poslanci v prvem poskusu kandidature niso podprli. Uspeh v drugem poskusu nakazuje na določeno stopnjo konsolidacije politične moči v verhovni radi, kar bo ključno za stabilnost ukrajinske vlade v prihodnjem obdobju, ko se država sooča z energetskimi in varnostnimi izzivi.

Deželna vlada Schleswig-Holsteina je predstavila osnutke novih regionalnih načrtov za vetrno energijo. Predstavitev načrtov je sprožila tako odobravanje kot tudi kritike javnosti, kar kaže na različne poglede glede nadaljnje širitve vetrnih elektrarn v regiji.

Norveško energetsko podjetje Equinor je na zveznem sodišču v Washingtonu vložilo zahtevo za začasno odredbo, s katero želi doseči preklic odločitve administracije predsednika Donalda Trumpa o zaustavitvi gradnje vetrne elektrarne Empire Wind na morju pred New Yorkom. Gre za enega ključnih projektov obnovljivih virov energije v Združenih državah Amerike, ki je trenutno dokončan v 60 odstotkih, vendar je delo zastalo po predsednikovem ukazu o moratoriju na vetrne projekte v zveznih vodah. Investitorji opozarjajo, da bi podaljšanje zastoja lahko pomenilo dokončen propad projekta, ki je bil načrtovan za napajanje več kot milijona gospodinjstev. Podjetje Equinor v tožbi proti vladi trdi, da je Trumpov ukaz neutemeljen in povzroča nepopravljivo gospodarsko škodo. Zvezni sodnik bo v sredo preučil pravne argumente in odločil, ali se gradnja v zveznih vodah lahko nadaljuje kljub nasprotovanju Bele hiše. Ta pravni spor predstavlja prvi večji preizkus Trumpove energetske politike, ki daje prednost fosilnim gorivom in odkrito nasprotuje vetrni energiji. Odločitev sodišča bo verjetno postavila precedens za druge podobne projekte na vzhodni obali ZDA, ki so se prav tako znašli pod udarom novega regulatornega okvira. Analitiki ocenjujejo, da bo izid vplival na dolgoročne cilje zveznih držav glede prehoda na čisto energijo.