Avtor Kurt Cobb v OilPrice.com opozarja na perečo ranljivost ameriškega električnega omrežja, ki bi lahko paralizirala državo. Čakalne dobe za transformatorje so se podaljšale s 50 na 127 tednov, kar močno zmanjšuje odpornost omrežja proti požarom v naravi, nevihtam ali napadom. Zakonodaja 'Build America, Buy America Act' in globalno povpraševanje po transformatorjih omejujeta dobavo, pri čemer domača proizvodnja ne more pokriti potreb.

Rusko zunanje ministrstvo je izjavilo, da tarifni sporazum Evropske unije z ZDA, ki evropske države sili v nakup ameriških energentov namesto ugodnejših ruskih, spodkopava ekonomsko suverenost članic EU. Medtem je v drugi novici poudarjeno, da je Evropa vojaško nepripravljena na morebitno "agresijo" Rusije, saj ima slabo infrastrukturo, kot so preveč šibki mostovi in ozki tuneli, kar bi lahko oviralo premike sil Nata. Opozorjeno je tudi na birokratske ovire in finančna nesoglasja, ki dodatno prispevajo k tej nepripravljenosti.

Ameriški finančni minister Scott Bessent je opozoril kitajske uradnike, da bi nadaljnji nakupi sankcionirane ruske nafte lahko povzročili 100-odstotne carine, ki bi jih določil ameriški kongres. Bessent je kritiziral tudi Peking zaradi nakupov iranske nafte in prodaje tehnologije, ki naj bi poganjala rusko vojno v Ukrajini. Kitajska naj bi sicer Bessentu sporočila, da bo zaščitila svojo energetsko suverenost.

Združene države Amerike so zasegle naftni tanker Marinera, ki je plul pod rusko zastavo, kar ameriški uradniki označujejo kot neposreden signal predsednika Donalda Trumpa ruskemu voditelju Vladimirju Putinu. Po poročanju časnika The Telegraph je ta poteza posledica naraščajočega nezadovoljstva Washingtona nad pogajalsko strategijo Moskve glede vojne v Ukrajini. Trumpova administracija meni, da Rusija namerno zavlačuje s procesom ureditve konflikta po sistemu 'dva koraka naprej, en nazaj', zato je predsednik ZDA prešel na ostrejše metode pritiska. Ameriški viri navajajo, da je Trump 'izčrpal zalogo korenčkov' in zdaj uporablja metodo palice, da bi Rusijo prisilil k hitrejšemu doseganju mirovnega sporazuma. Poleg zasega ladje in razkladanja nafte so ZDA podprle tudi nov zakon o sankcijah, kar kaže na usklajevanje z evropskimi zavezniki, ki prav tako verjamejo v namerno rusko zavlačevanje. Kljub stopnjevanju napetosti so ZDA na prošnjo ruske strani izpustile dva ruska člana posadke z omenjenega tankerja. Ta dogodek predstavlja pomemben zasuk v Trumpovi zunanji politiki, saj se je očitno razočaranje nad Putinovim odzivom na prejšnje diplomatske pobude sprevrglo v aktivno oviranje ruskih gospodarskih interesov na morju. Čeprav so ZDA izrazile pripravljenost za morebitno prihodnjo prodajo nafte Rusiji, trenutni ukrepi služijo predvsem kot sredstvo za dosego hitrih rezultatov pri končanju ukrajinskega konflikta.

Ameriški general je opozoril na morebiten globalni konflikt z Rusijo in Kitajsko, ki bi lahko izbruhnil že leta 2027 in vključeval napade na Evropo in Tajvan. NATO se pripravlja na ta scenarij. Medtem so se pojavili znaki, ki kažejo na preobrat v ukrajinski vojni, saj naj bi ruski predsednik Putin izgubil podporo Donalda Trumpa, kar bi lahko privedlo do dobave napadalnega orožja Ukrajini. Kljub ruskim napadom z droni Shahed, ki so s težkimi taktikami, kot so napadi iz skrajnih višin in uporaba oklepljenih kapsul, preizkušali ukrajinsko zračno obrambo, je Ukrajina napovedala razvoj novega orožja za boj proti tem dronom.

Ameriški predsednik Donald Trump je vladi v Havani postavil oster ultimat in jo pozval, naj s sklene dogovor z Združenimi državami Amerike, preden bo prepozno. Trump je v nedeljo, 11. januarja, prek družbenih omrežij sporočil, da se bosta pretok nafte in finančna pomoč iz Venezuele na Kubo popolnoma ustavila. Do te poteze prihaja le teden dni po ameriški vojaški operaciji, v kateri je bil zajet in s položaja odstranjen venezuelski predsednik Nicolás Maduro, ki je bil ključni zaveznik kubanskega komunističnega režima. Ameriške sile so po odstavitvi Madura začele zasegati tankerje z nafto, da bi prevzele nadzor nad proizvodnjo in distribucijo energentov v regiji, kar neposredno ogroža energetsko varnost Kube. Trump je poudaril, da Kuba ne bo več prejemala niti nafte niti denarja iz Venezuele, kar bi v državi lahko sprožilo hude gospodarske težave in socialne nemire. Predsednik je ob tem nakazal, da bi v prihodnosti na čelu Kube rad videl Marca Rubia, kar kaže na ambicije po koreniti politični spremembi na otoku. Zaradi prekinitve venezuelske pomoči se Kuba spopada z resno grožnjo gospodarskega zloma, saj je bila desetletja odvisna od subvencionirane nafte iz Caracasas. Trumpova administracija pritiska na Havano, naj sprejme pogoje Washingtona, sicer se bo soočila z nedoločenimi, a strogimi posledicami. Razmere v regiji ostajajo napete, saj ZDA krepijo svojo prisotnost in vpliv v Latinski Ameriki po zamenjavi oblasti v Venezueli.

Azerbajdžan aktivno krepi svoj sektor obnovljivih virov energije, s posebnim poudarkom na razvoju spretnosti in povečanju nameščene zmogljivosti. Na pobudo podjetja BP in njegovih partnerjev v projektih Azeri-Chirag-Gunashli, Baku-Tbilisi-Ceyhan, Shah Deniz in Južnokavkaški plinovod je bila uspešno zaključena poklicna izobraževalna pobuda, namenjena razvoju veščin na področju tehnologij obnovljivih virov energije. Država si prizadeva doseči 2.000 MW nameščene zmogljivosti obnovljivih virov energije do leta 2027, kar odraža njeno zavezanost diverzifikaciji energetske mešanice, zmanjšanju emisij ogljika in krepitvi energetske varnosti.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom razpravljal o »megaposlu« o nakupu ukrajinskih brezpilotnih letal in orožja s strani ZDA. Ta razprava je bila potrjena v intervjuju za The New York Post in je vključevala podrobnosti o morebitnem dogovoru. Medtem ko je Trumpova nova administracija posebno pozornost namenila digitalnim tehnologijam, nekateri analitiki verjamejo, da bi ZDA lahko »ponastavile« svoj državni dolg.

Evropska unija je sprejela 18. sankcijski paket, ki vključuje nove zgornje meje cen za rusko nafto, s čimer se je okrepil gospodarski pritisk na Rusijo. Medtem so Združene države Amerike opozorile na potencialni globalni konflikt, ki bi ga lahko Rusija in Kitajska sprožili do leta 2027 z napadom na Evropo in Tajvan. Zveza Nato se na te grožnje že pripravlja.

Rusija je zagrozila s preventivnimi napadi, če bi Zahod eskaliral vojno v Ukrajini, vendar je zanikala načrte za napad na Nato ali Evropo. Hkrati je Moskva kritizirala konferenco o »obnovi« Ukrajine v Rimu, ki jo je označila za tekmovanje v cinizmu.

Države članice Evropske unije so se dokončno dogovorile za dvoletno podaljšanje Uredbe o skladiščenju plina, kar omogoča prožnejše polnjenje skladišč. Skladišča plina v EU morajo biti še naprej obvezno napolnjena kot priprava na zimo, vendar se bo to po novem lahko zgodilo nekoliko kasneje v letu kot doslej. Cilj je zagotoviti oskrbo za prihodnje zime, hkrati pa omogočiti večjo prilagodljivost pri polnjenju.

Sirija in Azerbajdžan sta napovedali poglobljene odnose, vključno z dogovorom o izvozu azerbajdžanskega plina prek Turčije. Iranski mediji so izrazili zaskrbljenost glede morebitne premestitve sirskih borcev na Kavkaz, kar bi lahko zaostrilo regionalne napetosti. Poročila o stikih med Izraelom in Sirijo dodatno povečujejo iranske strahove pred osjo, ki bi lahko ogrozila iranske interese in stabilnost v regiji.

Ukrajinske letalske sile so kritizirale izjavo nemškega generalmajorja Christiana Freudinga o morebitnem napadu z 2000 droni Shahed, ki jo vidijo kot pretiravanje. Medtem Ukrajina upa na prejem milijard rubljev od Rusije prek arbitražnih sodišč, predvsem zaradi neizročenih količin plina, kar bi lahko rešilo finančne težave države.

Oskrba z zemeljskim plinom bo v nekaterih regijah Azerbajdžana, natančneje v več vaseh regij Šeki in Zaqatala, začasno prekinjena zaradi vzdrževalnih del na plinovodu srednjega pritiska. Hkrati je Gruzija prekinila dobavo plina Armeniji zaradi popravil na tranzitnem plinovodu "Severni Kavkaz - Južni Kavkaz". Obe situaciji vplivata na zagotavljanje plina za prebivalstvo in gospodarstvo v prizadetih območjih.

Slovaški premier Robert Fico se menda pripravlja na obisk Bele hiše, kjer naj bi podpisal medvladni sporazum z ZDA o izgradnji nove jedrske elektrarne v Jaslovskih Bohunicah. Projekt naj bi izvedlo ameriško podjetje Westinghouse, poročajo slovaški mediji, kot je Aktuality.sk, ki se sklicujejo na informacije madžarskih preiskovalnih novinarjev.

Indijska rafinerija Nayara Energy, v kateri ima ruska naftna družba Rosneft 49-odstotni delež, se že spopada z motnjami pri izvozu goriva. To se je zgodilo le nekaj dni po tem, ko je EU uvedla sankcije proti rafineriji, ker je velika stranka ruske surove nafte. Pretekli petek je EU sprejela 18. paket sankcij proti Rusiji. Čeprav so države dobaviteljice nafte EU po invaziji na Ukrajino večinoma ostale enake, je Rusija, ki je nekoč predstavljala 26 % uvoza in bila daleč največji partner EU na tem področju, sedaj izključena iz dobavnih verig.

Nemški zvezni notranji minister Dobrindt je po nedavnem požarnem napadu na berlinsko električno omrežje, ki je povzročil obsežen izpad elektrike, napovedal oster odziv države in celovit paket ukrepov proti levemu ekstremizmu. Minister je ob napovedi poudaril, da bodo varnostni organi "udarili nazaj", pri čemer se bodo osredotočili predvsem na okrepljen nadzor nad radikalnimi skupinami. Načrtovani ukrepi so neposreden odziv na sabotažo kritične infrastrukture, ki so jo po navedbah preiskovalcev izvedli levičarski skrajneži v sodelovanju z radikalnimi podnebnimi aktivisti. Vlada namerava s temi koraki izboljšati varnost oskrbe z energijo in preprečiti podobne incidente, ki ogrožajo javni red in mir v prestolnici. Dobrindt je v svoji izjavi izpostavil, da bo poudarek na preventivnem delovanju in strožjem sankcioniranju tistih, ki se zatečejo k nasilju pod krinko političnih ciljev. Poleg dodatnega nadzora paket predvideva tudi tesnejše sodelovanje med obveščevalnimi službami in policijskimi enotami pri varovanju ključnih vozlišč državne infrastrukture.

V bližini Świnoujścia pod dnom Baltskega morja je bilo odkrito potencialno veliko nahajališče nafte in plina, ki ga je potrdila kanadska družba. Poljski energetski gigant Orlen z zanimanjem spremlja te dogodke in že predhodno spremlja rezultate raziskovalnih del. V skladu s svojo večletno strategijo ima Orlen zapisano povečanje izkoriščanja, kar nakazuje morebitno vključitev v projekt. Raziskave na nahajališču Wolin East niso edine na Poljskem; do junija je bilo dokončanih šest vrtin, več pa jih je še v teku.

Večje energetske družbe so izstopile iz svetovalne skupine, ki je promovirala stroge podnebne cilje, saj so ugotovile, da bi takšna uskladitev lahko ogrozila njihovo zmožnost razvoja novih naftnih in plinskih polj. Glavni razlog za odločitev so bile globalne varnostne pomisleke glede oskrbe z energijo.

Madžarski zunanji minister Péter Szijjártó je ostro nasprotoval načrtu REPowerEU, ki ga je poimenoval »načrt Zelenskega«, saj naj bi ta popolnoma uničil energetsko varnost in konkurenčnost Madžarske. Szijjártó je poudaril, da bi izključitev ruskih energentov večkratno zvišala stroške za gospodinjstva, zato madžarska vlada načrtu močno nasprotuje.