Avtor Kurt Cobb v OilPrice.com opozarja na perečo ranljivost ameriškega električnega omrežja, ki bi lahko paralizirala državo. Čakalne dobe za transformatorje so se podaljšale s 50 na 127 tednov, kar močno zmanjšuje odpornost omrežja proti požarom v naravi, nevihtam ali napadom. Zakonodaja 'Build America, Buy America Act' in globalno povpraševanje po transformatorjih omejujeta dobavo, pri čemer domača proizvodnja ne more pokriti potreb.

Rusko zunanje ministrstvo je izjavilo, da tarifni sporazum Evropske unije z ZDA, ki evropske države sili v nakup ameriških energentov namesto ugodnejših ruskih, spodkopava ekonomsko suverenost članic EU. Medtem je v drugi novici poudarjeno, da je Evropa vojaško nepripravljena na morebitno "agresijo" Rusije, saj ima slabo infrastrukturo, kot so preveč šibki mostovi in ozki tuneli, kar bi lahko oviralo premike sil Nata. Opozorjeno je tudi na birokratske ovire in finančna nesoglasja, ki dodatno prispevajo k tej nepripravljenosti.

Ameriški finančni minister Scott Bessent je opozoril kitajske uradnike, da bi nadaljnji nakupi sankcionirane ruske nafte lahko povzročili 100-odstotne carine, ki bi jih določil ameriški kongres. Bessent je kritiziral tudi Peking zaradi nakupov iranske nafte in prodaje tehnologije, ki naj bi poganjala rusko vojno v Ukrajini. Kitajska naj bi sicer Bessentu sporočila, da bo zaščitila svojo energetsko suverenost.

Ameriški general je opozoril na morebiten globalni konflikt z Rusijo in Kitajsko, ki bi lahko izbruhnil že leta 2027 in vključeval napade na Evropo in Tajvan. NATO se pripravlja na ta scenarij. Medtem so se pojavili znaki, ki kažejo na preobrat v ukrajinski vojni, saj naj bi ruski predsednik Putin izgubil podporo Donalda Trumpa, kar bi lahko privedlo do dobave napadalnega orožja Ukrajini. Kljub ruskim napadom z droni Shahed, ki so s težkimi taktikami, kot so napadi iz skrajnih višin in uporaba oklepljenih kapsul, preizkušali ukrajinsko zračno obrambo, je Ukrajina napovedala razvoj novega orožja za boj proti tem dronom.

Azerbajdžan aktivno krepi svoj sektor obnovljivih virov energije, s posebnim poudarkom na razvoju spretnosti in povečanju nameščene zmogljivosti. Na pobudo podjetja BP in njegovih partnerjev v projektih Azeri-Chirag-Gunashli, Baku-Tbilisi-Ceyhan, Shah Deniz in Južnokavkaški plinovod je bila uspešno zaključena poklicna izobraževalna pobuda, namenjena razvoju veščin na področju tehnologij obnovljivih virov energije. Država si prizadeva doseči 2.000 MW nameščene zmogljivosti obnovljivih virov energije do leta 2027, kar odraža njeno zavezanost diverzifikaciji energetske mešanice, zmanjšanju emisij ogljika in krepitvi energetske varnosti.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom razpravljal o »megaposlu« o nakupu ukrajinskih brezpilotnih letal in orožja s strani ZDA. Ta razprava je bila potrjena v intervjuju za The New York Post in je vključevala podrobnosti o morebitnem dogovoru. Medtem ko je Trumpova nova administracija posebno pozornost namenila digitalnim tehnologijam, nekateri analitiki verjamejo, da bi ZDA lahko »ponastavile« svoj državni dolg.

Evropska unija je sprejela 18. sankcijski paket, ki vključuje nove zgornje meje cen za rusko nafto, s čimer se je okrepil gospodarski pritisk na Rusijo. Medtem so Združene države Amerike opozorile na potencialni globalni konflikt, ki bi ga lahko Rusija in Kitajska sprožili do leta 2027 z napadom na Evropo in Tajvan. Zveza Nato se na te grožnje že pripravlja.

Rusija je zagrozila s preventivnimi napadi, če bi Zahod eskaliral vojno v Ukrajini, vendar je zanikala načrte za napad na Nato ali Evropo. Hkrati je Moskva kritizirala konferenco o »obnovi« Ukrajine v Rimu, ki jo je označila za tekmovanje v cinizmu.

Države članice Evropske unije so se dokončno dogovorile za dvoletno podaljšanje Uredbe o skladiščenju plina, kar omogoča prožnejše polnjenje skladišč. Skladišča plina v EU morajo biti še naprej obvezno napolnjena kot priprava na zimo, vendar se bo to po novem lahko zgodilo nekoliko kasneje v letu kot doslej. Cilj je zagotoviti oskrbo za prihodnje zime, hkrati pa omogočiti večjo prilagodljivost pri polnjenju.

Sirija in Azerbajdžan sta napovedali poglobljene odnose, vključno z dogovorom o izvozu azerbajdžanskega plina prek Turčije. Iranski mediji so izrazili zaskrbljenost glede morebitne premestitve sirskih borcev na Kavkaz, kar bi lahko zaostrilo regionalne napetosti. Poročila o stikih med Izraelom in Sirijo dodatno povečujejo iranske strahove pred osjo, ki bi lahko ogrozila iranske interese in stabilnost v regiji.

Egiptovsko državno podjetje EGAS in katarski energetski velikan QatarEnergy sta podpisala memorandum o soglasju, ki predvideva okrepitev sodelovanja pri prodaji in uvozu utekočinjenega naravnega plina (LNG). V skladu s dogovorom bo Katar Egiptu poleti leta 2026 dobavil do 24 pošiljk tega energenta. Pošiljke bodo namenjene v pristanišči Sokhna in Damietta, kar bo Kairu omogočilo stabilno oskrbo s plinom v obdobju povečane porabe. Kairo s temi ukrepi ne zagotavlja le energetske varnosti v poletnih mesecih, temveč načrtuje tudi dolgoročno strategijo vrnitve v vlogo neto izvoznika plina. Egiptovske oblasti pričakujejo, da bodo z rastjo domače proizvodnje ta status ponovno dosegle do leta 2027. Sporazum predstavlja pomemben korak v krepitvi energetskih vezi med državama, ki sta v zadnjem obdobju okrepili sodelovanje tudi na področju raziskav morskega dna.

Marco Rubio je izjavil, da ZDA ne bodo dovolile, da bi Rusija, Kitajska in Iran izkoriščali Venezuelo ter da želijo preprečiti, da bi ta država postala oporišče za njihove aktivnosti na zahodni polobli. Poudaril je, da ZDA ne vodijo vojne z Venezuelo, temveč s karteli in da je bil cilj operacije v državi preprečevanje nezakonite trgovine z drogami.

Po aretaciji Nicolasa Madura so Združene države, pod vodstvom Donalda Trumpa, izrazile željo po ponovnem odprtju Venezuele ameriškim naftnim podjetjem za izkoriščanje njenih ogromnih zalog nafte. Marco Rubio je izjavil, da so ZDA pripravljene sodelovati z novimi venezuelskimi voditelji po odstavitvi Madura, če bodo sprejeli »pravo odločitev«. Medtem pa se že pol stoletja vleče spor med Venezuelo in ameriškimi naftnimi podjetji glede odškodnin, ki izvirajo iz nacionalizacije naftnega sektorja, kjer so ameriška podjetja utrpela milijardne izgube. Ekonomisti ocenjujejo, da so Trumpove obtožbe neutemeljene.

Ukrajinske letalske sile so kritizirale izjavo nemškega generalmajorja Christiana Freudinga o morebitnem napadu z 2000 droni Shahed, ki jo vidijo kot pretiravanje. Medtem Ukrajina upa na prejem milijard rubljev od Rusije prek arbitražnih sodišč, predvsem zaradi neizročenih količin plina, kar bi lahko rešilo finančne težave države.

Oskrba z zemeljskim plinom bo v nekaterih regijah Azerbajdžana, natančneje v več vaseh regij Šeki in Zaqatala, začasno prekinjena zaradi vzdrževalnih del na plinovodu srednjega pritiska. Hkrati je Gruzija prekinila dobavo plina Armeniji zaradi popravil na tranzitnem plinovodu "Severni Kavkaz - Južni Kavkaz". Obe situaciji vplivata na zagotavljanje plina za prebivalstvo in gospodarstvo v prizadetih območjih.

Slovaški premier Robert Fico se menda pripravlja na obisk Bele hiše, kjer naj bi podpisal medvladni sporazum z ZDA o izgradnji nove jedrske elektrarne v Jaslovskih Bohunicah. Projekt naj bi izvedlo ameriško podjetje Westinghouse, poročajo slovaški mediji, kot je Aktuality.sk, ki se sklicujejo na informacije madžarskih preiskovalnih novinarjev.

Indijska rafinerija Nayara Energy, v kateri ima ruska naftna družba Rosneft 49-odstotni delež, se že spopada z motnjami pri izvozu goriva. To se je zgodilo le nekaj dni po tem, ko je EU uvedla sankcije proti rafineriji, ker je velika stranka ruske surove nafte. Pretekli petek je EU sprejela 18. paket sankcij proti Rusiji. Čeprav so države dobaviteljice nafte EU po invaziji na Ukrajino večinoma ostale enake, je Rusija, ki je nekoč predstavljala 26 % uvoza in bila daleč največji partner EU na tem področju, sedaj izključena iz dobavnih verig.

Turški minister za energijo in naravne vire Alparslan Bayraktar je uradno napovedal podpis novega sporazuma o dobavi zemeljskega plina z Azerbajdžanom. Pogodba predvideva dobavo skupno 33 milijard kubičnih metrov zemeljskega plina, kar predstavlja pomemben korak pri zagotavljanju energetske varnosti Turčije. Po navedbah ministra se bo dobava po tem sporazumu začela leta 2029 in bo trajala 15 let. Ta strateški premik utrjuje položaj Turčije kot ključnega energetskega vozlišča v regiji in poglablja gospodarsko sodelovanje med državama, ki ju vežejo tesne kulturne in politične vezi. Nova pogodba bo omogočila dolgoročno stabilnost pri oskrbi z energenti, kar je ključnega pomena za turško industrijo in gospodarsko rast v prihodnjem desetletju. Obe strani sta dogovor označili za dokaz trdnega zavezništva.

Indijski tiskovni center in raziskovalna organizacija Global Trade Research Initiative (GTRI) sta sporočila, da nedavno stopnjevanje konflikta med Združenimi državami Amerike in Venezuelo ne bo imelo večjega vpliva na trgovinsko izmenjavo med Indijo in to južnoameriško državo. Poročilo je bilo izdano po tem, ko so ameriške sile 4. januarja v Venezueli izvedle obsežno vojaško operacijo, v kateri so zajele predsednika Nicolasa Madura in njegovo soprogo ter ju prepeljale v ZDA. Kljub dramatičnim političnim spremembam in vojaškemu posredovanju strokovnjaki pri GTRI ocenjujejo, da bodo gospodarski tokovi med New Delhijem in Caracasom ostali razmeroma stabilni. Indija, ki velja za pomembno uvoznico venezuelske nafte, se v preteklosti že spopadala z različnimi nihanji v diplomatskih odnosih med Washingtonom in Caracasom. Analitiki poudarjajo, da indijska trgovinska strategija ostaja osredotočena na energetsko varnost, kar pomeni, da bi se trgovanje lahko nadaljevalo po ustaljenih kanalih ali prek alternativnih mehanizmov, ki so bili vzpostavljeni v obdobju prejšnjih sankcij.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je po nujni seji Sveta za nacionalno varnost, ki je potekala v Beogradu, predstavil ključne poudarke o varnostnih razmerah v regiji in svetu. Na dnevnem redu seje so bile tri osrednje teme: regionalna vojaška in politična varnost s poudarkom na dogajanju v Evropi, vprašanje energetske oskrbe ter nedavna ameriška vojaška akcija na ozemlju Venezuele. Vučić je poudaril, da se svetovni red spreminja, pri čemer je kritično ocenil delovanje velikih sil z izjavo, da v mednarodni politiki pogosto prevlada pravilo močnejšega. Svet za nacionalno varnost je sprejel ustrezne sklepe glede zagotavljanja energetske varnosti Srbije v luči globalne nestabilnosti. Predsednik je izpostavil, da dogajanje v Venezueli in odziv Združenih držav Amerike kažeta na širše premike v globalni geopolitiki, ki neposredno vplivajo tudi na stabilnost Balkana. Srbija po njegovih besedah pozorno spremlja te dogodke, da bi zaščitila svoje nacionalne interese in ohranila mir v regiji, ki ostaja prednostna naloga srbske zunanje politike.