APDEJT.si

Na klimatski konferenci COP30 v Braziliji so svetovne vlade dosegle kompromisni dogovor, ki povečuje financiranje za revne države, ki se soočajo z globalnim segrevanjem. Kljub temu dogovor ne vsebuje izrecne omembe opustitve fosilnih goriv, kar je razočaralo zagovornike podnebja iz Pacifika, ki so poudarili, da konferenca ni naslovila temeljnega vzroka podnebne krize.

Ruske sile so se ob napredovanju po vsej širini fronte približale obrobju Huljajpolja v regiji Zaporožje, je izjavil svetovalec vodje DNR Igor Kimakovski. Poroča se, da ruska skupina "Vostok" napreduje v dveh smereh: proti Pokrovskem v regiji Dnepropetrovsk in proti Huljajpolju. Kimakovski je poudaril, da ruske enote napredujejo na posameznih odsekih za več kot 10 km, pri čemer jim teren otežuje napredovanje.

V Južni Afriki se je začel vrh skupine G20, kjer razpravljajo o odpisu dolgov državam v razvoju in boju proti globalni neenakosti. Predsednik Cyril Ramaphosa je ob odprtju poudaril pomen multilateralizma pri reševanju globalnih izzivov.

Evropski voditelji naj bi prihodnji teden odpotovali v Washington, kjer naj bi razpravljali o načrtu ameriškega predsednika Donalda Trumpa za rešitev konflikta v Ukrajini. Spiegel poroča, da so evropski voditelji v Washington poslali predelano različico ameriškega načrta. Francoski predsednik Emmanuel Macron je izjavil, da številnih točk Trumpovega načrta ni mogoče uresničiti brez odobritve evropskih zaveznikov in Nata.

Ruska akademija znanosti (RAN) načrtuje razpravo o izgradnji cevovoda iz rek Pečore in Severne Dvine za oskrbo Donbasa z vodo. Projekt naj bi bil po ocenah zaključen v sedmih letih. Gre za poskus reševanja vodne krize v regiji, ki jo je prizadel konflikt.

Zaradi svoje strateške lege na osi Sueški prekop–vzhodno Sredozemlje–Evropa, je Grčija postala zanimiva za velike mednarodne družbe, ki jo vidijo kot pomembno trgovsko in geopolitično vozlišče. Povečano zanimanje je posledica postopnega odpiranja Sueškega prekopa za večje ladje, kar ustvarja dinamično okolje za pretok blaga, energije in pomorskega prometa.

Francoski časopis Valeurs Actuelles poroča, da je zaradi razdrobljenosti interesov zahodnih držav in prelaganja odgovornosti za pomoč Ukrajini, Zahod strateško ranljiv v razmerju z Rusijo, ki pa medtem krepi svoje pozicije.

Donald Trump je obnovil svoj argument, da Volodimir Zelenski nima 'kart' za končanje vojne v Ukrajini, in ga s svojim novim 28-točkovnim načrtom prisilil v kot. Trump pričakuje, da se bo Zelenski do naslednjega četrtka odzval na načrt, ki vključuje prepustitev ozemlja Rusiji.

Slovenska sodnica na Mednarodnem kazenskem sodišču (ICC), Beti Hohler, je na predavanju v Ljubljani izpostavila sankcije kot glavni izziv sodišča. Poudarila je, da so sankcije, ki jih je uvedla predvsem Amerika, usmerjene v sodno neodvisnost in vplivajo na vsakdanje delo sodnikov, a hkrati poudarjajo pomen ICC.

Kremlj je pozval Ukrajino, naj nemudoma sprejme »odgovorno« odločitev o mirni rešitvi vojne, pri čemer svari, da je odlašanje s pogajanji »nevarno«. Nekdanji ameriški svetovalec za nacionalno varnost John Bolton je izrazil mnenje, da Ukrajina ne bi smela pristati na prekinitev ognja vzdolž trenutne frontne črte. V Nemčiji je ameriško-ruski mirovni načrt povzročil presenečenje in zaskrbljenost zaradi možne kapitulacije Ukrajine, zaradi česar je kancler Friedrich Merz odpovedal vse sestanke. Ukrajinski poslanec Oleksij Gončarenko je razkril 28-točkovni načrt ZDA za končanje vojne.

Združene države Amerike so načrtovale nov velik pristanišče v bližini Pireja, s katerim naj bi konkurirale kitajskemu nadzoru nad tamkajšnjim pristaniščem. Novo pristanišče naj bi bilo namenjeno tako kontejnerskemu prometu kot tudi vojaškim ladjam.

Evropski voditelji so izrazili nasprotovanje ameriškemu mirovnemu načrtu za Ukrajino, ocenjujoč ga kot nepravičnega in slabega za Kijev, saj bi Ukrajina izgubila ozemlje, se morala odpovedati članstvu v Natu in omejiti svojo vojsko. Pripravljajo protipredlog. Zelenski je dejal, da je Ukrajina pod močnim pritiskom in se sooča z izgubo ključnega partnerja ali dostojanstva, ter napovedal alternative ameriškemu načrtu, poudarjajoč, da ne bo izdal nacionalnih interesov. Plenković je ocenil, da je ameriški načrt izrazito slab in nepravičen.

Članki obravnavajo palestinsko vprašanje, pri čemer poudarjajo, da ne gre za abstraktni spor med dvema enakovrednima narativama, temveč za konkretno zgodbo ljudstva, ki je bilo prikrajšano za svojo zemljo, pravice in možnost samoodločbe. Poudarjajo, da Palestinci nikoli niso živeli izven nevarnosti, ker se niso nikoli odpovedali življenju v Palestini.

Ukrajina se nahaja pod pritiskom na dveh frontah, kar ogroža njeno stabilnost v času, ko najbolj potrebuje podporo zahodnih zaveznikov. Te grožnje predstavljajo eksistenčno nevarnost za Kijev.

J.D. Vance je kritiziral tiste, ki so zavrnili Trumpov mirovni načrt za Ukrajino, rekoč, da živijo v fantazijskem svetu. Trump je izjavil, da lahko ukrajinski predsednik Zelenski nadaljuje z bojem, če zavrne mirovni načrt ZDA.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je napovedal, da v teku razgovori s tremi podjetji glede Naftne industrije Srbije (NIS). Poudaril je, da je NIS v lasti ruske države in da se bo o tem posvetoval z ameriškimi partnerji, saj je to "absolutno nujno" za Srbijo. Vučić je tudi odgovoril na trditve o prodaji NIS.

Predsednica bolgarskega parlamenta Raja Nazarjan bo sodelovala na Parlamentarnem forumu za demokracijo 2025, ki ga organizira Evropski parlament v Bruslju. Cilj foruma je okrepiti partnerstva med zakonodajnimi institucijami za utrditev demokratičnih procesov.

Cene nafte so padle zaradi geopolitičnih napetosti in rasti vrednosti dolarja. Cena za West Texas Intermediate (WTI) z dobavo v decembru je padla za 2,14 % na 59,44 dolarja. Brent za dobavo v januarju se je pocenil za 2,13 % na 63,51 dolarja, WTI pa je končal pri 59,44 dolarja.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je sredi evropske turneje, ki vključuje obiske Grčije, Francije, Španije in Turčije. Poslanec Vrhovne rade, Oleksij Gončarenko, je pozval Zelenskega, naj se vrne v Ukrajino in pojasni morebitno srečanje s poslovnežem Timurjem Mindičem, ki naj bi bil njegov "denarnik" in se pojavlja na zvočnih posnetkih preiskave. Gončarenko je izrazil mnenje, da bi se moral Zelenski soočiti z volivci in odgovoriti na vprašanja glede Mindiča.

Tiskovni predstavnik ruskega predsednika Dmitrij Peskov je izjavil, da ameriški zakon o "hiper sankcijah" ne bo vplival na delovanje Šanghajske organizacije za sodelovanje (ŠOS). Ameriški predsednik Donald Trump je 17. novembra podprl zakon, ki predvideva uvedbo sekundarnih sankcij.